Marsikaj nam je bilo zamolčano, veliko potvorjeno, neresnično, skratka – sodobni človek se šele v zadnjih nekaj letih bolj začenja zavedati kaj se dejansko dogaja v svetu. Knjiga Zorana Železnikarja z naslovom Človek je več, odkriva naše pravo zgodovinsko poreklo, odstira tančico naše zamolčane preteklosti ter na preprost in prijazen način vodi od ene duhovne modrosti k drugi. Knjiga je plod skoraj dveh desetletij avtorjevih iskanj in študija različnih virov, ki jih je v knjigi povezal v smiselno in logično celoto.

Ko boste prebrali poglavje z naslovom Poskus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja se vam bo odprl povsem nov pogled na človekovo preteklost in sedanjost. Postalo vam bo jasno zakaj se v svetu dogaja, kar se in kako elita s pomočjo politikov, bankirjev in finančnih ustanov že mnogo, mnogo let, tiho in v ozadju vodi svet.

Le-ta elita se na različne načine trudi, da bi človek ostal omejen v svojem zaznavanju, dojemanju in razumevanju sveta in vesolja v katerem živi. Človek, ki je neveden, ki ne razmišlja s svojo glavo – takšnemu človeku je lahko vladati, ga voditi in sprejel bo vse rešitve, ki mu bodo ponujene. Toda človek, ki je prebujen, ki se zaveda svoje Božanske narave, povezanosti z naravo, vesoljem in Kreatorjem vsega kar je, takšnega človeka ni mogoče voditi.

Skratka, človek je več, mnogo več, kot smo si znali predstavljati in smo mislili doslej. A kako bi to vedeli – doslej so nas vzgajali tako, da bi nas čimbolj obvarovali pred tem spoznanjem. Kako bi sicer z nami uspešno manipulirali? Nezavedanje človeka drži v kletki, zavedanje mu razkriva svobodo.

Knjigo Človek je več si lahko v elektronski obliki (.pdf format), brezplačno prenesete z avtorjeve spletne stran www.prisluhni.si. Preko te spletne strani lahko naročite tudi tiskano verzijo knjige obenem pa več izveste o projektu Svet miru in ljubezni.

Pregled vsebine knjige Človek je več po poglavjih:

Prvo poglavje Preboj neslutenih razsežnosti nas opozori na odločilni pomen sedanjega trenutka. Priprava na raziskovanje v nadaljevanju, ki zahteva določeno miselno pripravo. Šokantne informacije, ki pokažejo, kako je danes človek zaveden in neinformiran.

Drugo poglavje Preverimo temelje miselne zgradbe nam razgali dvomljivo vrednost veljavnih konceptov, na čelu z materialističnim pojmovanjem stvarnosti.

Tretje poglavje Stvarnost ni takšna, kot se zdi je uvod v umevanje duhovne, zavestne razsežnosti, pregled zahodne filozofske misli.

Četrto poglavje Medicina, kam greš? razkriva medicinske paradokse in dvomljivo veljavnost izhodiščnih načel, na katerih temelji današnja medicina.

Peto poglavje Zgodovina skozi nova očala pove, da je celotno zgodovinsko pripoved treba spremeniti, saj so Nezemljani so odločilno vplivali na človeka in človeško civilizacijo.

Šesto poglavje Sporočila glinenih ploščic razkrije zgodovino, kot jo razberemo s sumerskih ploščic izpod peresa Zecharije Sitchina.

Sedmo poglavje Poizkus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja je izgradnja popolnejšega mozaika zgodovinske slike, vse do današnjih časov.

Osmo poglavje Spoznanja, ki osupnejo sestavi nove koščke v mozaiku – spoznanja, ki se izluščijo iz minulih poglavij; ozadje religij in denarja.

Deveto poglavje Nisi to, s čimer se istiš, govori o smislu evolucije, o različnih pojmih, ki so predmet istenja (telo, razum, duša…).

Deseto poglavje Kdo sem? razkriva našo lastno identiteto in podrobnejše spoznavanje zavesti in njenih mehanizmov.

Enajsto poglavje Pojmovnik življenja pove kako nova spoznanja oblikujejo pogled na stvarnost in odnos do sveta.

Dvanajsto poglavje Človek je več lepo zaokroži celotno zgodbo; o poslednjem konceptu, božanski igri, sadovih duhovnega napredka.

Če bi radi prebrali še bolj obširno kazalo knjige to lahko storite tako, da kliknete tukaj.

Uživajte v branju in novih spoznanjih!

Namaste!

V vzhodno obalo Združenih držav brez kakršnega koli predhodnega opozorila udari vrsta masivnih valov, ki se zgrnejo nad mesta in za seboj pustijo številne žrtve ter katastrofalno opustošenje. Nihče ne ve, zakaj se je to zgodilo in kaj jih še čaka.

V želji, da bi našli odgovore in s tem možne rešitve se predstavniki vlade obrnejo na izobčenega znanstvenika Johna McAdamsa, največjega poznavalca ekoloških katastrof, ki jih je zakrivila človeška roka.

McAdams se dela loti takoj in v sodelovanju  s Sophie Marleau, raziskovalko na oceanografskem inštitutu, se kmalu dokoplje do dokazov, da smrtonosni valovi niso delo narave (potresov na odprtem morju), pač pa uničujočih posegov človeka v krhko ravnovesje narave.

Zdaj morata s Sophie le še ugotoviti, kaj natančno je sprožilo to besnenje narave in kdo stoji za tem. Ni jima treba čakati prav dolgo, da ugotovita, da bo zanju tudi sama preiskava smrtno nevarna.

A KANAL – SMRTONOSNA EPIDEMIJA, film (1. in 2. del), nedelja, 15. 11. 2009 in nedelja 22. 11. 2009. ob 20.00 uri

Na centru za nadzor bolezni prejmejo klic panične stevardese, ki se nahaja na letalu na poti iz Avstralije proti Los Angelesu. Dr. Kayla Martin in njen partner Carl Ratner iz klica razbereta, da je med letom umrl 19-letnik, ki je imel visoko vročino in hude krče.

Zaradi zaskrbljujočih simptomov Kayla ukaže, da po pristanku vse potnike pošljejo v karanteno. Z odločitvijo pa se ne strinja losangeleški župan, ki meni, da je edini izbruh, ki jim preti, izbruh panike.

Kljub karanteni letalskih potnikov, se virus začne širiti, saj je eden izmed njih pobegnil na svobodo. Agent Troy Whitlock in ostali se povežejo z avstralskimi oblastmi, da bi odkrili izvor okužbe.

Ker se med prebivalci Los Angelesa okužba širi izjemno hitro, župan sprejme težko odločitev, da uvede karanteno za celo mesto. Upajo, da bodo na ta način pridobili dovolj časa, da zdravniki in raziskovalci odkrijejo orožje za boj proti virusu.

P.S. V filmu je omenjen H1N1. Na-ključ-je?

TV 3 – 10,5 POPOTRESNA APOKALIPSA, nedelja 15. 11. 2009, ob 20.00 uri

Pred nekaj leti je zahodno obalo Združenih držav stresel najhujši potres v zgodovini. Po tem silovitem rušilnem potresu je sezimologinja Samantha Hill odigrala eno ključnih vlog, saj je državi pomagala, da se je soočila z morda najhujšo naravno katastrofo v zgodovini in jo poskušala prebroditi.

Pod neposrednim poveljstvom ameriškega predsednika je sodelovala z geologom dr. Harrisonom Curtisom in kmalu postala simbol poguma in vztrajnosti. Ko se je že zdelo, da se položaj umirja, pa je nenadoma udaril cunami, popotresni val, in z obličja zemlje izbrisal Waikiki na Havajih. Takrat se je Samantha zavedla, da se uresničujejo njeni največji strahovi in da bodo po državi udarili še številni drugi popotresni oziroma od potresa spodbujeni fenomeni.

Tako silovit potres, ki je dosegel kar 10,5 stopnjo, je namreč prebudil že stoletja zamrlo potresno aktivnost zemlje. Tako se smučišče na znameniti Bald Mountain nenadoma znajde v primežu smrtonosnega oblaka dima in pepela, vrela voda potopi dolino Monument Valley, veliki jez Hoover Dam popusti in po dolini se z neverjetno rušilno močjo požene velikanski val vode, ki jo je zadrževal, sloviti predsedniški kipi na Mount Rushmoru pa eksplodirajo in se stopijo v neznansko vroči lavi.

Stopnjujoči se niz potresov, vulkanskih izbruhov, eksplozij, poplav in nenavadnih vremenskih pojavov grozi, da bo deželo povsem opustošil. A kaže, da se bo najhujše šele zgodilo: teksaška geološka prelomnica se razpira in grozi, da bo pogoltnila dva največja jedrska obrata v državi. Eksplozija, ki bi nastala, bi terjala na tisoče življenj.

Samantha in predsednik Hollister se strinjata, da bi jim na tej točki lahko pomagala le ena oseba – upokojeni znanstvenik, ki je pred leti takšno katastrofo celo že napovedal, to je Samanthin oče dr. Earl Hill, za katerega pa se bojijo, da je bil žrtev strahotnega potresa v Las Vegasu. Samantha se tako znajde pred najzahtevnejšo nalogo svojega življenja: poiskati očeta in z njegovo pomočjo rešiti deželo, ki se je znašla pred breznom jedrske apokalipse.

A KANAL – KATASTROFA V LONDONU, nedelja 1. 11. 2009 in nedelja 8. 11. 2009, ob 20.00 uri

Medtem ko londončani uživajo v sončnem vremenu, se ob škotski obali pripravlja nevihta biblijskih razsežnosti. Ko doseže obalo, popolnoma razdeja majhno mestece Wick, od tod pa se proti britanski prestolnici širi rušilni val. Londonske oblasti se ne pustijo vznemirjati, saj jih varujejo zapornice na Temzi, ki so znane po tem, da so nepremagljive.

Medtem se Rob Morrison komaj vrne s počitnic, ko ga že pokličejo zaradi vzdrževalnih del na zapornici. Istočasno se njegov odtujen oče, genialni profesor Leonard Morrison, trudi prepričati oblasti, da zapornice ne bodo vzdržale. Ko Rob izve, da je v poplavljenem mestecu Wick, umrl tudi njegov sodelavec, mu postane jasno, da bi tokrat lahko imel njegov oče prav. Toda nihče ju ne posluša.

Zapornica je končno popustila in London zalije nepredstavljivo velik val vode, ki uniči vse pred seboj. Kot vse ostalo končajo pod vodo tudi največje londonske znamenitosti – Big Ben, Tower Bridge, London Eye. Smrti za las uidejo Rob, Sam in Leonard, ki se zdaj zavejo, da lahko evropsko prestolnico rešijo le, če jim uspe priti do poplavljene strojnice in tako izčrpajo vodo. Načrt je izjemno tvegan, toda na nitki visi življenje osmih milijonov ljudi.

TV 3 – KONEC SVETA, nedelja 25. 10. 2009 in nedelja, 1. 11. 2009, ob 20.00 uri

Nad Zemljo se razbesni eno najhujših neurij v zgodovini človeštva, ki doseže moč 6. kategorije, najvišje, odkar človek izvaja meritve. Pariški Eifflov stolp zaradi močnih vetrov dobesedno razpade. Kamnite glave ameriških predsednikov se pod silovitim pritiskom kar sesedajo. Od velikih piramid v Egiptu ostane le še nekaj kupov kamenja, ko tisto področje zapustijo črni vrtinci, ki segajo od tal visoko v nebo.

Ko newyorški muzej naravne zgodovine pričnejo terorizirati trume žab, se poleg znanstvenikov v razlago teh težko razumljivih pojavov vključijo tudi religiozni fanatiki. Kar niti ne preseneča, saj so znanstveniki že leta in leta opozarjali na nevarnosti, ki jih prinašajo klimatske spremembe, a jih nihče ni bil pripravljen poslušati.

Šele zdaj, ko je morda že prepozno, se končno pojavi oseba, ki je pripravljena prisluhniti njihovim opozorilom – to je Judith Carr (Gina Gershon), na novo postavljena direktorica Zvezne agencije za naravne nesreče. Zdaj, ko časa ni več prav veliko, se Judith obrne na diskreditirano znanstvenico Faith Clavell (Shannen Doherty) in preučevalca tornadov Tommyja Tornada (Randy Quaid).

S skupnimi močmi morajo ugotoviti, kaj je tisto, kar je spodbudilo to besnenje vremena in razlog za nastali položaj dokončno odstraniti. Trojici se namreč vse jasneje dozdeva, da na delu niso samo klimatske spremembe, pač pa še nekaj veliko bolj pogubnega – človek.

In res se kmalu izkaže, da ima skupina teroristov v rokah vzvode, s katerimi nadzira vremenske pojave. Še več, svetu zagrozijo, da bodo z nadzorom vremenskih pojavov sprožili napad, kakršnega svet še ni doživel! Tako mora sedaj trojica zbrati pogum in se odpraviti v samo osrčje tega neurja 6. stopnje, za katerega kaže, da bo še povečalo svojo moč in Zemlji prineslo uničenje, ki bi lahko pomenilo tudi konec sveta.

Če vse to povežemo skupaj z intervjuji Stewarta Swerdlova, ki si jih lahko ogledamo na YouTube s srbskimi podnapisi, potem je več kot očitno – nekdo nam nekaj želi sporočiti ali z drugimi besedami – nas programirati.

http://www.youtube.com/view_play_list?p=11F3C6561821232C (intervju Stewart Swerdlow)

Tisto, čemer dajemo pozornost raste in ko smo v strahu, takrat je programiranje uma (mind control) najlažje. In še nekaj – ste opazili, kako v nekaterih zgoraj omenjenih filmih govorijo o »nadzoru« vremenskih pojavov oz. vremenskem vojskovanju? O tem pa več tukaj.

Nekdo bi rekel, ah, le en film, toda ti filmi še kako avtentično predstavljajo določene stvari. Tudi znanstveno fantastični filmi a la Možje v črnem 1 in 2, Dan neodvisnosti, Mars napada, Stik itd. itd.

Kaj lahko storimo ob vsem tem? Ne glede na to, kaj se dogaja v svetu, pomembno je, da delamo na sebi, svojemu umu in duhu, da živimo v harmoniji, notranjemu miru, ljubezni, kajti le-tako lahko soustvarjamo nov svet – svet, ki bo temeljil na vrednotah medsebojnega spoštovanja, radosti, ljubezni in sprejemanja.

Programiranje in kontrola uma delujeta lahko le v primeru, če verjamemo, da smo ločeni od božjega uma. Ko spoznamo, da smo vsi povezani med seboj in del celote, da je božji um vseprisoten in da je v nas ter ko se povežemo s tem virom tudi programiranje izgubi na učinkovitosti in moči, kajti božjega uma, po besedah Stewarta Swerdlova ni mogoče programirati.

Hudi očitki, ki v zvezi z odobravanjem gensko spremenjenih rastlin že dalj časa letijo na Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA), so včeraj dobili še eno potrditev. Evropska organizacija Friends of the Earth je namreč izvedela, da je ta domnevno neodvisna agencija pred javno objavo ključnega znanstvenega poročila, ki odloča o prihodnosti najbolj sporne GS poljščine v EU, o njem najprej obvestila proizvajalca, korporacijo Monsanto.

Evropska agencija za varno hrano včeraj ni dovolila posredovanja tega poročila organizaciji Friends of the Earth Europe z razlago, da bo objavljeno v prihodnjih dneh [1], čeprav je Monsanto že včeraj popoldan poročal o pozitivnem mnenju glede njihove gensko spremenjene koruze s strani EFSA [2].

Znanstveno poročilo zadeva Monsantovo sporno gensko spremenjeno koruzo (MON810), ki je na podlagi evropske zakonodaje v postopku ponovne odobritve [3]. EFSA naj bi podala mnenje, da je to GS poljščino varno gojiti – odkar je bila ustanovljena, je podala enako mnenje glede vseh prejšnjih GSO v postopku odobritve.

“EFSA je izgubila že vso verodostojnost. Ta gensko spremenjena koruza je v tem trenutku najbolj sporno vprašanje odobravanja GS v Evropi, in dejstvo, da je EFSA Monsantu omogočila prednosten vpogled v to poročilo ter zavrnila javnost in okoljske, potrošniške ter zdravstvene organizacije, nazorno kaže, kako je pristojna organizacija naklonjena GSO in industriji”, pravi Helen Holder, koordinatorka evropske kampanje o GSO za Friends of the Earth Europe.

“Čas je, da se znanstveniki EFSA poslovijo, da se razpusti njen odbor za GSO in da ocenjevanje tveganja glede GSO  prevzame resnično neodvisen in učinkovit organ”.

“Šest držav EU je že prepovedalo Monsantovo GS koruzo, okoljski ministri pa so nedavno izjavili, da se zakonodaja o ocenjevanju tveganj glede GSO ne izvaja ustrezno. Nadaljnjega gojenja te poljščine v Evropi ne bi smeli odobriti”.

Konec lanskega leta so okoljski ministri EU soglasno zaključili, da se zakoni, ki urejajo GSO, ne izvajajo ustrezno, posebno glede ocene dolgoročnih vplivov, za katere je pristojna EFSA [4].

Dejstva o MON810:

• MON810 je gensko spremenjena poljščina ‘Bt’ ki izloča toksin, s katerim ubije žuželko, imenovano koruzna vešča;
• vplivi tovrstnih GS poljščin na okolje in zdravje niso pojasnjeni, zlasti ne vplivi na neciljne žuželke;
• MON810 je iz zdravstvenih in okoljskih razlogov trenutno prepovedana v šestih državah članicah EU, kot to omogoča  zakonodaja EU. MON 810 so prepovedale: Francija, Nemčija, Grčija, Luksemburg, Avstrija in Madžarska;
• za njeno prepoved se že več let zavzemajo tudi slovenske okoljske organizacije, a je Ministrstvo za okolje pobude doslej vztrajno zavračalo, češ da Slovenija o tem nima lastnih študij;
• je edina GS koruza z dovoljenjem za komercialno gojenje v EU;
• gojijo jo na izjemno majhni površini, ki predstavlja 0,06% kmetijskih zemljišč EU;
• obseg gojenja te GS koruze v EU se je v letu 2009 zmanjšal za 2% v primerjavi z letom 2008, in se bo letos zaradi nedavne prepovedi gojenja MON810 v Nemčiji še nadalje zmanjšal.

OPOMBE

[1] FoEE telefonski pogovor z nepristransko osebo pri EFSA.
Zadnje prejeto sporočilo pravi, da naj bi bila EFSA v zadregi glede objave poročila na dan 30. junija 2009

[2] http://monsanto.mediaroom.com/index.php?s=43&item=724

[3] Po evropski zakonodaji mora vsaka GS rastlina, ki je bila odobrena v EU, po preteku 10 let ponovno v postopek odobravanja. Zaradi tega je EFSA izdala mnenje o Monsantovi koruzi MON810. Monstantovo sporočilo za javnost o še neobjavljenem mnenju  EFSA navaja, da je ta MON810 ocenila kot varno za zdravje in okolje. To ne bi bilo presenetljivo, saj je EFSA od svoje ustanovitve dalje odobrila vsak gensko spremenjen organizem.

[4] Sklep Evropskega Okoljskega sveta o odobravanju GSO dne 4. decembra 2008

Vir: Inštitut za trajnostni razvoj – www.itr.si

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Rockfellerjeva fundacija je poskrbela za širitev evgenike in s financiranjem tudi usmerjala njeno delovanje. Njihova fundacija je s 250.000 dolarji podprla nastanek berlinskega inštituta za psihiatrijo Kaiser Wilhelm, kar bi danes pomenilo 26 milijonov dolarjev. Vodilni psihiater tega inštituta je bil Ernst Rudin, ta pa je postal glavni arhitekt evgeničnega programa Adolfa Hitlerja.

Učinek petnajstletnega financiranja nemške evgenike Rockefellerjeve fundacije je pripeljal do vzpona dr. Josefa Mengeleja, čigar toksikološke raziskave na dvojčkih in različnih rasah so vsem dobro znane.

In ni naključje, da bolni um družine Rockefeller še vedno vztraja pri financiranju projektov človeške depopulacije.

Kdor je doslej dvomil o zgoraj napisanem, ga morda prepriča, da je ideja Rockefellerjev o depopulaciji planeta še kako živa. Ujeti so bili pri delu. Rockefellerjeva fundacija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravila projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. Cepivo so preizkusili v siromašnih državah Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih.

Mehiška katoliška organizacija Comite pro vita de Mexico je pregledala omenjeno cepivo in z začudenjem ugotovila, da je v cepivu prisoten človeški hormon gonadotropin (hCG). Strokovnjakom, ki so preizkušali cepivo, se je zdelo nelogično, čemu je z antigenom, ki rabi kot cepivo proti tetanusu, primešan človeški hormon hCG. Ta hormon omogoča stabilno nosečnost. Ugotovili so, da ta človeški hormon skupaj s tetanusovim toksinom izzove posebno obliko imunskega odgovora. Človeško telo na takšno kombinacijo odgovori tudi s tvorbo protiteles proti hCG. Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav. Tu se zgodba še ne konča. Comito pro vita del Mexico je raziskoval dalje in ugotovil, da je bil ta program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije namenjen zgolj ženskam v starosti od 15 do 45 let.

Izkazalo se je, da Rockefellerjeva fundacija skupaj s populacijskim odborom Johna D. Rockefellerja, Svetovno banko, Programom za razvoj Združenih narodov, Fordovo fundacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo dvajset let financirala razvoj cepiva proti plodnosti z vgradnjo hormona gonadotropina v cepivo proti tetanusu.

Veliki dvom

Morda se bo komu zdelo, da gre za nenavaden in dolg uvod. Prepričan sem, da je bil potreben, kajti rad bi dal težo dejstvu, da Svetovna zdravstvena organizacija, kot najvišja avtoriteta globalne in slovenske medicine, kroji toksikološke ocene pesticidov in njihovih razpadnih produktov. Že dolgo dvomim o verodostojnosti Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaščito zdravja prebivalcev. Zgornja zgodba je do konca poglobila moj dvom.

Osebno vidim priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na področju toksikoloških ocen zgolj kot organ, ki postavlja zgornjo mejo strupenosti, ki pri prebivalcih še ne pokaže takojšnjih vidnih učinkov pesticidov. S tem Svetovna zdravstvena organizacija na široko odpira multinacionalkam svetovni trg za prodajo pesticidov.

Kadar koli in kjer koli je beseda nanesla na neželene učinke pesticidov in njihovih razgradnih produktov, se je vsem zdelo čisto samo po sebi umevno, da se pogovarjamo o dovoljenih mejnih vrednostih. Torej gre za apriorno dejstvo, ki smo ga brez ugovora dolžni sprejeti brez posebnega razpravljanja. Šele izstop iz tega začaranega kroga prisilnega dialoga v dovoljene koncentracije omogoča tehten razmislek posameznika, ali je pripravljen funkcijo svojih organov jeter, ledvic, imunskega sistema dati na razpolago agrokemijskemu lobiju.

V ta razmislek spada tudi naslednje vprašanje: ali sem dolžan sprejeti vdor multinacionalk v svoje telo? Ali je ta vdor kršitev temeljnih človekovih pravic?

Nevarna kemija

Pri iskanju odgovorov na zgoraj postavljena vprašanja sem potreboval najprej tehten materialni dokaz. Zato sem se skupaj s še nekaterimi somišljeniki odločil, da na zavodu za transfuzijo krvi pridemo po legalni poti do naših krvnih vzorcev. Naše krvne vzorce smo odnesli na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, ki pri nas že leta uživa velik ugled in zaupanje.

Ob dejstvu tako imenovanih varnih količin in nazivne kemijske varnosti so v moji krvi odkrili HCB 0,25 ng/g seruma, DDE 3,6 ng/g seruma, PCB 138 0,55 ng/g seruma, PCB 153 0,80 ng/g seruma, PCB 180 0, 57 ng/g seruma. Prvi dve snovi, HCB in DDE, so ostanki organoklornih pesticidov, drugi trije, PCB 138, 153, 180, pa so poliklorirani bifenili. Vse našteto med drugim povzroča tudi rakava obolenja. Ob tem dejstvu sem bil deležen tolažbe, da je to običajna krvna slika povprečnega Evropejca in da je ponekod še bistveno slabše.

Ta tolažba me ni prepričala in potolažila. Dejstvo je, da me bodo omenjene snovi, ki sem jih v svoje telo vnesel s hrano, uvrstile na statistični seznam umrlih za rakom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je samo stvar časa.

Zastrupljene hruške

In ker takšne usode ne želim svojim potomcem, sem postal nasprotnik kemizacije okolja. Kemijska varnost pa je stvar politike in moči lobistov, ki politiko oblikujejo. V Sloveniji je kemijska varnost razpršena med ministrstva za zdravje, kmetijstvo in okolje. Zaradi večje strokovnosti in stabilnosti kemijske varnosti je Republika Slovenija ustanovila Urad Republike Slovenije za kemijsko varnost in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Kot pomoč vladi in garant previdnostnega principa pa je v zakonu o kemikalijah nastavek za medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ta komisija je bila v zadnjih petnajstih letih tarča številnih demontaž agrokemijskega lobija in je danes v celoti impotentno telo. Po zadnjih podatkih se ga državni uradniki, odkar je pod vodstvom nevladnih predstavnikov, ne udeležujejo v zadostnem številu, tako da sklepčnosti ni.

To telo in ministrstvo za zdravje bi morali svetovati Vladi Republike Slovenije, katere politika je tista, ki zagotavlja varno okolje, čisto pitno vodo, zdravo hrano.

Da pa je to res, lahko vzor poiščemo pri francoski vladi. Francija je januarja letos prepovedala 30 pesticidov. Moto politike je bil preprost: potrebno je zmanjšati obremenjenost okolja s kemikalijami. Seveda takšna politika ne nastane čez noč. Za to odločitvijo je v ozadju stroka, ki je mesece tehtala, čemu se lahko odpove, ne da bi s tem povzročila škodo kmetijstvu in svojemu gospodarstvu.

Moja izkušnja odnosa politike v slovenskem prostoru do stroke je podobna, kot jo ima 900 znanstvenikov okoljske agencije Združenih držav Amerike, ki so pri svojem strokovnem zavzemanju za zdravje in čistejše okolje doživeli najmanj en pritisk politike.

Jaz sem na ministrstvu za zdravje doživel po prepovedi rakotvornega pesticida acetoklor prestavitev, preverjanje sposobnosti, poskus prisile v psihiatrično zdravljenje, skonstruiran disciplinski postopek, vrnitev na ministrstvo za zdravje na podlagi sodne odločbe in premestitev na popolnoma benigna dela, daleč stran od varovanja okolja in zdravja ljudi. Primer zastrupljenih hrušk ni razkril zgolj arogance agrokemijskega lobija; razkril je štiriletno zimsko spanje politike in uspešnost nevtralizacije ključnih strokovnih organov te države, ki – namesto da bi skrbela za zdravje ljudi – skrbi za svojo selitev v čim bolj eminentne prostore.

Ker pa je klormekvat snov, ki vpliva na oplodilno sposobnost spermijev in se v javnosti in svetu predstavlja kot toksikološko neproblematična, se ne morem znebiti občutka, da je to še ena izmed diaboličnih zamisli depopulacije planeta zemlje. Klormekvat deluje kot oralni spermicid že pod mejo, ki je dovoljena v žitih. In ni mi ušla raziskava, ki priporoča zmanjšanje količine zrnja v krmi za prašiče, da bi se izognili težavam z njihovo plodnostjo.

Vir: Dr. Gorazd Pretnar, biolog in ekolog, dne 26. 4. 2009

V e-pošti je zaslediti popolnoma netočno trditev, da je trenutno gojenje GSO poljščin prepovedano in jih bomo zdaj z zakonom dovolili. Zato se javnost poziva PROTI predlaganemu zakonu.  Dejstvo pa je, da trenutno vsak lahko pred vašim pragom goji GSO poljščine, ki so v EU dovoljene, ne da bi vas vprašal in ne da bi odgovarjal za škodo, če to pripelje do kontaminacije vašega ozemlja.

Zakon pa bo prvič postavil ovire za takšno početje. Med drugim: tisti, ki bodo želeli gojiti GSO, bodo morali zaprositi za pisno dovoljenje vse sosede, končati posebno usposabljanje, registrirati parcele, na katerih bi to radi počeli, in če teh pravil ne bodo upoštevali, jim grozi tudi visoka denarna kazen.

Res je, da zakon GSO poljščin ne prepoveduje. Tega po trenutno veljavni (gnili!) svetovni zakonodaji (ki jo narekuje WTO) ne more storiti. Dejansko pa je dovolj restriktiven, da bo vsem zainteresiranim dal jasno vedeti, da jih čaka veliko ovir in veliko tveganj, če se spustijo v kaj takšnega.

Izražanje našega mnenja in protest so zelo zaželeni, vendar bi jih bilo bolj smotrno uporabiti z namenom, da “zapremo” še nekaj lukenj v tem zakonu – kot je na primer odprto vprašanje odškodnin in varnostnih pasov. Z zavračanjem zakona pa bomo Monsantu in drugim GSO korporacijam naredili zelo veliko uslugo, ker jim bomo omogočili vstop brez vseh ovir.

Poročilo, ki povzema mnenje Koalicije proti GSO in je ZA predlagani zakon, lahko preberete v informaciji ITR-ja na: http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=471.

Pobudo organizatorke shoda, Mete Vrhunc, objavljamo na:
http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=472.

Zanimiv je tudi prispevek študentke z biotehniške fakultete – piše namreč o pritiskih na študente, ki ne zagovarjajo GSO tehnologije. Preberite ga na:
http://www.skrivnosti-sveta.com/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/#comments.

Ne pustite se manipulirati zvenečim besedam. Pozanimajte se o vsebini in ustvarite svoje mnenje!

Vir: Sanja Lončar, urednica novic Skupaj za zdravje človeka in narave

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem!

Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.  Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000. krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi (Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest »odkrili« najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.

Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

Avtorica članka: Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

P.S. Med drugim smo dobili tudi e-poštno sporočilo od Bena Zupana, ki se z vodo ukvarja že 10 let in je sodeloval pri testiranjih kot radiestezist. Tudi on sporoča, da je voda iz pipe boljša od 90% ustekleničenih voda in vedno sveža.

V sedanjem času, ki je v znamenju številnih kriz, vsi iščejo rešitve. A rešitev problema lahko najdeš le, če veš, kaj ga je povzročilo. Ali ste se kdaj vprašali, kaj je s to civilizacijo narobe, da je zabredla v sedanjo stisko? Razmišljajmo skupaj.

Finančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja.

Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo število nakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma, ker jim primanjkuje denarja. Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovolj denarja …

• Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?
• Ali je morda prav on odgovoren zanjo?
• Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje?

Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje.

Kaj vse ljudje počnemo za denar!

Zanj se prodajamo delodajalcu in opravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnega standarda, temu namenjamo vse več našega časa. To nas izpostavlja vse hujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Z denarjem si ne moremo kupiti niti zdravja, niti sreče. A o tem ne razmišljamo, dokler ni prepozno.

Usodna odvisnost od denarja

Ne le, da z denarjem pogojujemo najpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za naše delovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvija zaradi denarja? Mar ni absurdno, da se zaradi težav s tako postransko stvarjo, kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost od denarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.

Skrite pasti denarja

Denar je sicer učinkovito menjalno sredstvo za stvari in usluge. A tu nastopi težava, ki je med poglavitnimi krivci za stisko človeštva. Denar je namreč vezan na sistem obresti, ki predstavljajo prikrito zlo. Posledice zaračunavanja obresti so katastrofalne. Zaradi obresti je denar postal sredstvo manipulacije manjšine z večino.

Kako deluje mehanizem obresti?

Zaradi obresti je denar postal zadolžnica. Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico. Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi, čeprav denarja za obresti niso ustvarile. Denar za obresti naj bi zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici banke tega denarja ne ustvarijo in enačba se ne izide. Bankam je treba poplačati več, kot so denarja ustvarile.

Naš dopis: Za več razumevanja si poglejte kratek odlomek iz filma Denar kot dolg.

Click here to view the embedded video.

Če bi radi videli celoten film Denar kot dolg si ga lahko ogledate tako, da kliknete tukaj.

Kako pridemo do denarja za plačilo obresti?

V osnovi moramo uporabiti glavnico nekoga drugega. To povzroča pomanjkanje in prisili ljudi, da tekmujejo med sabo za denar, ki ga je premalo. Če pri tem ne uspejo, jih doleti kazen – bankrot. Tekmovalnost je sistemsko vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo. V tem sistemu mora vedno nekdo izgubiti.

Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti. Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček).

Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste – pri 3% obrestni meri se podvoji v 24 letih. Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že v 1749 letih narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja!

Sistem, v katerega je vgrajena eksponentna rast, mora prej ali slej počiti.

Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire revnih in jih prerazporeja k bogatim. Velike količine denarja se koncentrirajo v rokah vedno manjšega kroga posameznikov in multinacionalk. To ustvarja družbeno polarizacijo. Bogati prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposojati, da bi imeli sredstvo menjave.

Države tretjega sveta se v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj ti naraščajo eksponentno. Naš dopis - poglejmo primer Argentine, ki je bila na začetku prejšnjega stoletja najbolj razvita in najbogatejša južnoameriška država sto let kasneje pa je država zaradi številnih finančnih kriz in najetih kreditov dobesedno pred bankrotom, v revščini živi dobra četrtina njenega prebivalstva.

Vojne v takšnem finančnem sistemu nekaterim prinašajo obilo dobrobiti, zato so silno zaželene. Predstavljajo najboljši vir zaslužka – najprej pri prodaji dragega orožja in uničenju, zatem pa pri kreditiranju ponovne izgradnje, ki državo lahko pahne v ekonomsko odvisnost. Po drugi strani pa v svetovni vojni pride do “globalnega reseta” sistemov, ki bi se sicer zaradi bujne rasti razleteli.

Denar omogoča številne manipulacije, ki učinkovito kradejo ljudem denar iz žepov.

Količina denarja v obtoku naj bi ustrezala vrednosti vsega blaga in uslug. A to že davno ni več res. S prekomernim tiskanjem denarja (inflacija) si bankirji prilastijo družbeno bogastvo, pri čemer se denar razvrednoti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali. To občutijo skozi vse višje cene izdelkov in storitev.

Inflacija pomeni masovno družbeno krajo.

Eden finančno najmočnejših ljudi na svetu, Victor Rotschild, je dejal: ”Dovolite mi, da izdajam in kontroliram državni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”. Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu.

ZDA so talka Ameriške centralne banke (FED), ki je v privatnih (!) rokah

Z blazno emisijo denarja (inflacija) in nato zmanjševanjem denarne mase (deflacijo) so bile ustvarjene gospodarske krize.

Njihov namen? Prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti.

V obdobju 60 let je dolar izgubil 88% svoje vrednosti.  Leta 1920 je to povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž. S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev pa so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank.

Z denarjem so bili v svetu, ki časti denar, doseženi vsi cilji vladajoče oligarhije.

Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke Kuhn, Loeb and Company – iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki sta dobila »skromnih« 50 milijonov ameriških dolarjev. S podporo nasprotnikom demokratičnih režimov v številnih afriških državah je bil omogočen nelegalen prevzem oblasti, države pa so z velikimi krediti pahnili v ekonomsko odvisnost.

V globalni politiki imajo od nekdaj odločilno vlogo veliki svetovni  koncerni.

Nemški kemični koncern IG Farben je omogočil vzpon Hitlerja, ameriški Monsanto pa do danes ustvarja bajne dobičke s prodajo nevarnih kemičnih preparatov, gnojil in gensko spremenjeno hrano.

Nobena politična odločitev, ki je v nasprotju z interesi kapitala, ne more biti sprejeta.

Tudi sedanja finančna kriza ni bila ustvarjena brez razloga. Njen namen je doseči centralizacijo svetovnega nadzora nad svetovnimi financami. Tovrsten predlog je že v postopku na vladi v ZDA. Kdo naj bi nadzor vršil? Kdo drug kot ameriški FED!

Vse poteka v skladu z načrtom ene same globalne države, z eno vlado, eno vojsko, enim plačilnim sredstvom, s popolnim nadzorom svetovne populacije.

Prestrašeno s terorizmom, izstradano v gospodarskih krizah in utrujeno od naravnih nezgod bo svetovno prebivalstvo pripravljeno sprejeti vse. To bo fašistični režim, v katerem drugače mislečih preprosto ne bo. Načrt zanj je naznačen na bankovcu za en dolar.

Denar je ena najuspešnejših prevar, s katerimi je zaslepljeno človeštvo. Povzročil je, da smo se zazrli v materialnost bolj kot bi bilo primerno. Vpliva na čustva – krepi pohlep in nevoščljivost ter ustvarja tekmovalnost, obenem pa daje (lažen) občutek varnosti.

Z njim je instrumentalizirano izkoriščanje človeka po človeku. Kapitalizem je družbeni red, ki omogoča izkoristek vseh registrov tega mehanizma.

Sedanja rešitev za zajezitev sedanje globalne krize: vlade predlagajo finančno pomoč obubožanim bankam in velikim koncernom.

Problem se torej “rešuje” s še več denarja, ki ga bodo potegnili iz žepov davkoplačevalcev in jih tako še bolj zasužnjili. Problem se v resnici še povečuje! Vsak bankovec je pač zadolžnica, ki terja obresti. Takšno reševanje krize je farsa, možna zaradi nevednosti večine ljudi. Mediji, ki so v rokah kapitala, poskrbijo, da prave informacije ne prodrejo.

Kakšna je prava, sistemska rešitev za izhod iz nastalega položaja?

Mehanizem, ki nas je pripeljal v stisko, je treba onesposobiti. Denar bi moral postati pravično menjalno sredstvo, ki ne zahteva plačila obresti. Denar kot ideal bi moral pasti in odstopiti mesto človečnosti.

Svet bi moral sprejeti povsem nova pravila obnašanja, v katerih je dobrobit družbe pred dobrobitjo posameznika, ustvarjanje harmonije z naravo in skrb zanjo pa glavna naloga človeštva.

Najbolje bi bilo, da bi denar kot menjalno sredstvo ukinili in vzpostavili svetovno ekonomijo, ki temelji na uporabi svetovnih virov. Ob pravični razdelitvi je svetovnih virov dovolj za vse človeštvo. Vsakdo naj brez plačila dobi dovolj sredstev za preživetje, da lahko dostojno živi in dela tisto, k čemur ga vleče srce.

Če do spremembe sistema ne bo prišlo, se bo sedanja kriza le odložila in čez čas še močneje izbruhnila v vojnah za vodo, energijo in naftne vire. Po velikem napredku tehnike in tehnologije je zdaj čas, da omogočimo napredek tudi v naših glavah.

Spremeniti moramo temelje medsebojnih odnosov in vse družbene sisteme, ki pokajo po šivih. Preusmeriti se moramo k rešitvam, ki so naravne. Če bomo s tem še odlašali, nas bo narava radikalno prisilila k spremembi pogledov na materialnost in materialno blaginjo. Preživeli bodo lahko pričeli vse znova …

Ali je v povedanem kaj resnice, ste začutili v srcu. Če želite preprečiti črn scenarij, pomagajte vašim prijateljem, da se s to resnico soočijo. Bolje zdaj kot potem, ko ne bo mogoče nič več storiti. En človek res ne more spremeniti sveta, pač pa ga lahko ideja, ki jo ta posreduje drugim.

Začelo se je davnega leta 1994, ko je kanadski novinar Serge Monast skupaj s kolegom na U.S.A. Patriot Radio Network razgalil peklenski plan iz leta 1983, ki naj bi bil izvaljen v gnezdu največjih svetovnih mogotcev. Hitro zatem sta oba umrla zaradi srčne kapi, Monastova hči pa je izginila med izsiljevalsko igro kanadske vlade, ki je družini ni nikoli vrnila.

Dopolnilne informacije na to temo so začele curljati tudi iz drugih virov. Zanimivo, psevdo srčni udar je v Modrem siju zelo priljubljena oblika likvidacije motečih članov zemeljske populacije. Monast je v radijski oddaji napovedal, da se bo izvedba načrta uresničila v štirih stopnjah.

Najprej je potrebno diskreditirati vsa znanja, ki smo jih pridobili s pomočjo arheologije in drugih znanosti. S povzročanjem lokalnih potresov na precizno izbranih lokacijah bomo naleteli na nova »odkritja«, ki bodo pričala, da so vse osnovne doktrine svetovnih religij napačne.

Ponaredki bodo stopili z roko v roki z že videnimi idejami, ki jih med drugim sprejemamo skozi popularne filme, kot so Odiseja 2001, Vojna zvezd, serija Zvezdne steze, E. T., Dan neodvisnosti itd. Operirajo s spekulacijami o invaziji iz vesolja in zaščiti pred njo, Jurski park pa postavlja na glavo teorijo o evoluciji.

V tej fazi se uničuje podlaga krščanske, muslimanske, budistične, krišnovske in drugih razširjenih religij, katerih vernike bodo z novimi »dokazi« prisilili sprejeti, da je bilo njihovo tisočletno duhovno zatočišče ena sama zabloda.

Človeštvo je treba z lepotnimi popravki zgodovine in sedanjosti prepričati, da obstaja en sam Bog, ki je kot tak edini sposoben upreti se Satanu in nas popeljati v Novo dobo. Medtem ko si bomo belili glavo, ali je pravi ta ali oni, se bodo v vladah tiho sprejemali zakoni, ki nas bodo naredili odvisne od osiromašene hrane in vitaminskih dodatkov, pa tudi tisti, ki bodo dovoljevali identificirati vsakogar, ki je potencialna grožnja novemu redu.

GIGANTSKI 3D ŠOVI

Na drugi stopnji bo fraza »verjeti lastnim očem« postavljena ob zid. Priče bomo gigantskemu tridimenzionalnem šovu na več koncih sveta, kjer se bodo prikazovale projekcije, odvisne od potreb prebivalstva.

V tej luči dobijo chemtraili ali kemični repi, ki se vidno razlikujejo od običajnih letalskih sledi in jih za sabo puščajo neidentificirana letala, povsem drug obraz. Da osvežimo, neodvisni raziskovalci so v njih našli škodljive kemične snovi v zastrašujočih koncentracijah in pa tudi genetsko popravljene biološke agense, ki naj bi omogočali manipuliranje z DNK, kar sovpada z močnim povečanjem obolenj dihal.

Po škropljenju postane nebo koprenasto belo, kar je posledica razpršenega prahu aluminija, pa tudi zbranih kapljic kondenza, ki so primešane tekočini. Kemični repi naj bi omogočali manipulacijo z vremenom oziroma zmanjševali koncentracijo ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju.

Pozabimo na opletanje z zgornjimi ugibanji in predpostavimo, da so, vključno z boleznimi, le stranski učinek pri pripravi velikanskega platna za holograme. Podobno kot v diskoteki spustijo meglo, na katero laser izrisuje famozne barvne tridimenzionalne projekcije.

Gigantski projektorji so že pripravljeni na satelitih, ki masovno brenčijo po nebu sto kilometrov nad našimi glavami in se domnevno v večini ukvarjajo tudi z raziskovanjem vremenskih sprememb in napovedmi. (Na tem mestu lepo prosim, če me dotični berejo, nehajte se tako besno ukvarjat z vremenom! Odkar je v središču raziskovalnega dogajanja, gre z njim samo še na slabše.)

K dobri sliki sodi zvok. Bolj kot vreščanje iz starega tranzistorja je primerna telepatska dvosmerna komunikacija, pri kateri valovi ELF (ekstremno nizkih frekvenc), VLF (zelo nizkih frekvenc) in LF (nizkih frekvenc) dosežejo možgane slehernika na zelo subtilen način in mu dajo občutek, da mu iz dna lastne duše govori Bog osebno. Seveda bi lažni pogovor tekel v jeziku, ki ga žrtev najbolj razume.

»Bog« bo spregovoril v različnih jezikih v sozvočju s predeterminirano lokalno religijo. Bivši Sovjeti bodo recimo deležni psihološke minutke, ki temelji na študijah anatomije in biologije ter kemičnih in električnih reakcijah človeških možganov. Ne pozabimo, da je bilo to v načrtu pred poltretjim desetletjem in da se ta gotovo prilagaja spremembam na svetovnem zemljevidu.

SUBLIMINALNA SPOROČILA

Uporaba subliminalnih sporočil, tudi s ciljem izzvati bolezni, ni nobena novost in se že dolgo uporablja pri torturah teroristov in disidentov. Prenosniki božjega glasu bodo oddajniki mobilne telefonije, ki še kar rasejo kot gobe po dežju (deževne dobe so vse daljše, gob pa vedno manj), celo v cerkvenih zvonikih in krošnjah bujnih hrušk.

Čeprav se zdi, da smo že počez in podolž prepleteni s signali, se očitno motimo. »Bog« vendar ne more preslišati svojih ovčic zato, ker so doma v nekem zahojenem zaselku! Na sporedu je univerzalna manifestacija, ki bo uporabila vsa razpoložljiva računalniška dognanja in tehnologijo.

Najprej je treba človeštvo prepričati, da nam grozi napad nezemljanov, kar bo primoralo svetovne velesile v zbiranje nuklearnega orožja, da se s skupnimi močmi pod vodstvom Združenih narodov uprejo hudobnim in grdim vesoljčkom. Vzporedno s tem je treba s pomočjo nebesne projekcije ljudi podučiti, da bo univerzalni Bog s svojo božansko intervencijo priklical dobre vesoljske sile, ki bodo prišle rešit dobre ljudi pred hudičevim napadom.

Cilj te zgodbe je zlomiti nasprotovanje uvedbi Novega svetovnega reda, ki naj bi združil človeštvo v eno dušo in srce z nesebično nebeško pomočjo. Genialna mešanica elektronike v preobleki nadnaravnih sil bo potovala skozi optične, električne in telefonske kable ter se prebila v vsako domačo računalniško opremo, se materializirala v slike in zvoke in po celem svetu uprizarjala plese duhov, satanove spletke in skrbela za naše nočne more.

Ko bomo na robu živčnih zlomov in čez, polni samomorilskih misli in drugih psiholoških pritiskov, bomo pripravljeni za prihod novega Mesije. Cena za mir, najvišjo vrednoto civilizacije, ni nikoli previsoka, čeprav se zaradi njega zdesetkamo in odpovemo osebni svobodi.

Ni smešno, če pomislimo, da polovica zemljanov še vedno verjame, da je svet ploščat. Vsaj toliko jih ne verjame, da je sodobna tehnologija sposobna sproducirati takšno predstavo. Za nejeverne Tomaže, ki ne bodo hoteli prisluhniti božji besedi, pa bojda že čaka enormno število taborišč FEMA (Federal Emergency Management Agency), v katerih bodo novačili delovne in seksualne sužnje, medicinske poskusne zajčke in darovalce organov in ki imajo en sam zasilni izhod – v krematorije.

Nič kaj sijoča prihodnost za lepim imenom Modrega sija. Zagovorniki teorije ne zanikajo boga in nezemljanov, pravijo pa, da se prvi in drugi pojavljajo (če se) subtilno in za komunikacijo ne potrebujejo disko predstave z lučkami in močnim ozvočenjem. Trdijo, da smo prva testiranja uspešno prestali, saj obstajajo številna pričevanja o preletih različnih neznanih letečih predmetov in božjih videnjih na več koncih sveta.

Leto 2009 je mednarodno leto astronomije, Modri sij pa znova buri duhove. Primeren čas za začetek nadaljevalnega tečaja o napadalcih z neba. »Nobena oblika plačilnih sredstev, ki jih poznamo, za vesolje ni primerna,« je v nekem intervjuju izjavil profesor G. Fraser z univerze v Leicestru. Hm, lahko kdo razloži, čemu le bi skrbeli za medplanetarni denar?

Koliko klimatskih satelitov od tisočih v naši orbiti dejansko potrebujemo? Kakšen smisel ima pokritost s telefonskimi oddajniki tam, kjer je zelo malo prebivalcev? Čemu velika novo zgrajena taborišča v bližini vsakega velemesta? Neodgovorjenih vprašanj je več, kot si želimo odgovorov.

Kasneje so ugotovili, da Kanada nikoli ni premogla novinarja s takšnim imenom, in Modri sij se je znašel na straneh, kjer so zbrane najboljše potegavščine stoletja. V besedilu, s katerim je Monast obvestil javnost, so našli preveč vzporednic z vsebino Orwellovega Leta 1984, da bi jih brezskrbno pripisali naključju.

Po drugi strani pa …Če bi bila v koži Serga Monasta, če bi imela dostop do tako močnih podatkov, če bi se opogumila in jih vrgla v žrelo občestva, potem bi pod tem prispevkom zelo verjetno pisalo redovnica Sergeja …

Avtorica članka: Amedeja Ličen
Vir: Revija Misteriji – januar 2009 – www.misteriji.si

ITR je na okoljskega ministra Janeza Podobnika naslovil ponovno zahtevo za uvedbo moratorija na gojenje GS-koruze MON810, ki je edina na sortno listo EU vpisana GS rastlina in bi jo tako bilo teoretično možno gojiti pri nas. Opozorili so, da je v okviru nacionalne kampanje »Brez GSO!« do konca lanskega leta že tretjina slovenskih občin sprejela izjavo, v kateri občine ne izražajo le svojega nasprotovanja gojenju GS rastlin, temveč od pristojnih politikov zahtevajo tudi ustrezno ukrepanje.

Kmetijskega ministra Iztoka Jarca pa so pozvali, naj že pripravljeni zakon o gojenju GS rastlin brez odlašanja vloži v parlamentarni postopek. Po mnenju ITR je sedanje stanje nevzdržno, saj odsotnost zakonodajne ureditve ogroža integriteto slovenskih kmetov in interese potrošnikov. Ker je sezona setve pred vrati, je edini sprejemljiv ukrep takojšnja uvedba moratorija do uveljavitve zakona, saj bi postopek sprejemanja zakona lahko trajal še vse do konca leta.

Obenem na ITR opozarjajo, da so nedavne navedbe v medijih, povzete po izjavah glavnega inšpektorja za kmetijstvo Matjaža Kočarja, zavajajoče. NI namreč res, da »zakon (o gojenju GS rastlin) ne bo posegal v to, kaj se sme in česa ne«, in da »tukaj ne moremo delovati proti temu, kar nam Evropa nalaga«.

Zakon bo namreč določal natanko to, kaj se pri nas glede gojenja GS rastlin sme in česa ne, Slovenija pa ima seveda tudi možnosti, da na osnovi argumentov omeji ali prepove gojenje določenih v EU sicer odobrenih GS rastlin. To je storilo že več držav članic, med zadnjimi tudi Francija.

Enake zadržke do GSO ima vedno več kmetijskih ministrov, kar je jasno razvidno tudi iz rezultatov nedavnega glasovanja o novih sortah GS rastlin na Svetu za kmetijstvo z dne 18.2.2008. Vse to dopolnjuje tudi izjava komisarja za okolje pri Evropski komisiji, Stavrosa Dimasa, ki je koncem prejšnjega leta napovedal zavrnitev avtorizacije dveh vrst GS BT koruze.

Glede na navedena dejstva in glede na to, da je objava o ugotovitvah Kmetijskega inšpektorata v javnosti že povzročila vznemirjenje, ITR in Greenpeace pričakujeta, da bosta pristojna ministra nemudoma ukrepala.

Za nadaljnje informacije o tej pobudi kontaktirajte Inštitut za trajnostni razvoj – www.itr.si oz. Anamarijo Slabe na e-poštni naslov: anamarija.slabe@itr.si

Viri informacij na spletu:

Seznam občin – podpisnic izjave »Brez GSO!«

Izjava »Nočemo genske tehnologije na naših poljih!«

Interaktivni zemljevid z občinami »brez GSO«

V omenjenem filmu lahko nazorno vidimo, da je pravzaprav zelo malo potrebno, da življenje uide izpod kontrole in da igranje človeka z geni, skratka igranjem »Boga«, lahko pomeni začetek konca življenja na zemlji, kot ga poznamo v sedanji obliki.

V Kanadi so kmetje sadili gensko spremenjeno ogrščico, katere seme so kupili od firme Monsanto, največjega in najbolj poznanega proizvajalca gensko spremenjenih organizmov. Pojavilo se je več problemov, še najhujši od vseh pa je ta, da na področju njiv, ki so namenjene ekološkemu kmetijstvu, raste gensko spremenjena ogrščica, saj je semena le-te prinesel veter tudi z več km oddaljene njive z gensko spremenjeno ogrščico.

Celotno območje prerije Saskatchewan je tako »okuženo« z gensko spremenjenimi organizmi, poti nazaj, pa kljub največjim naporom kmetovalcev, praktično ni več. Marsikatera obljuba proizvajalca (kljub višji ceni semen naj bi se le-teh manj porabilo za škropljenje) je izpadla kot boleč in drag »nateg«, kar je še posebej nazorno na primeru iz Indije.

Tam so kmetje po visoki ceni od Monsanta kupili gensko spremenjeni bombaž, kateri naj bi bil odporen na določene škodljivce in naj bi prinesel večji donos na hektar. Ne od prvega, ne od drugega ni bilo nič in kmetje so ugotovili, da so vse »resnice« o odličnem pridelku laž in da so prevarani, saj je bil pridelek, kljub dragim semenom, daleč pod pričakovanji.

Nekateri indijski kmetje so zato, da bi lahko nabavili draga Monsantova semena, v luči obljub proizvajalca (manj škropiv, večji pridelek) najemali bančne kredite, toda le-teh zaradi pičlega pridelka niso mogli poravnati. Kmetje so se tako znašli v finančnih škripcih, saj je bilo potrebno kredite odplačati, denarja pa niso imeli. Nekateri so tako svojo zemljo morali prodati, drugi pa so v obupu posegli celo po skrajnih ukrepih – naredili so samomor. Sliši se kruto, a to se v Indiji in številnih drugih državah tretjega sveta resnično dogaja.

Omenjeni film objavljamo na naši spletni strani, ker želimo opozoriti kmetijske pridelovalce v Sloveniji, da »igranje« z gensko spremenjenimi semeni ni tako zelo nedolžno, kot se sprva zdi in da, ko se enkrat začno uvajati gensko spremenjena semena, ni več poti nazaj.

Slovenija bi vsekakor morala biti dežela brez GSO, kajti to ni le prazna marnja, temveč nuja, kateri bi morala slediti tudi slovenska politična elita in dosledno zagovarjati stališče, da naj bo Slovenija dežela brez GSO. Čas bo pokazal ali so slovenski politični veljaki sposobni se upreti velikim multinacionalkam, ki še kako škodoželjno stegujejo prste po naši mali državi.

Click here to view the embedded video.