Svetovna ekonomija bo potrebovala novo rezervno svetovno valuto – kaj bi lahko bila alternativa? Skozi celotno zgodovino človeštva je bilo zlato edina valuta, s katero so se strinjali vsi trgovski partnerji.

In brez dvoma bo nova rezervna svetovna valuta DELOMA krita z zlatom. To bo povečalo povpraševanje po zlatu in zato bo šla cena zlata gor. Ni variante, da je trg že vključil ta scenarij v obstoječo ceno zlata, je pa to neizbežno.

Svetovna ekonomija je kompleksen sistem, vendar ne potrebujete kristalne krogle, da bi videli kam gre. Največji dolžnici ZDA in Japonska bosta kmalu prisiljeni vrniti se k novim reševalnim programom oz. digitalnemu tiskanju denarja brez podlage (t.i. quanititive easing), kar na dolgi rok pomeni uničenje vrednosti papirnatih valut.

To bo povzročilo dvig obrestnih mer in hiperinflacijo.

Denar se bo stekal v zlato, srebro in nafto kot rezervne valute.

Vlade prezadolženih držav si ne bodo mogle več privoščiti vzdrževati svojih dolgov in izpolnjevati socialnih transferjev, ki so jih obljubile.

Kaj torej narediti?

Če drugega ne:

1. Ne »kupujte« pravljic, ki vam jih prodajajo »mainstream« mediji in finančna industrija.
2. Vedno imejte v mislih »veliko sliko«.
3. (Do)kupujte zlato in srebro v obliki malih palic ob cenovnih korekcijah, kot je ta, ki smo ji priča v zadnjih 30 dneh.
4. Kupujte in držite le delnice podjetij, katerih prihodki se lahko povečajo tudi med inflacijo ali imajo visoke in zanesljive dividende.

Zlato ima še ogromno potenciala za rast! Vsaj 385% glede % delež, ki ga je imel v svetovnih finančnih naložba na vrhuncu zadnje zlate manije leta 1980:

In koliko bi morala DANES biti cena zlata glede vse ne-zlate rezerve papirnatega denarja?

Vas zanima do kam lahko še zraste cena zlata?

Zgoraj je graf 50-letne zgodovine razmerja med zlatom in bogastvom – cena zlata / indeks svetovnega BDP. Trenutno je razmerje pri 78, kar je daleč od rekordnih 368 iz leta 1980.

Da bi cena zlata ponovno dosegla ta nivo, bi morala biti cena unče zlata 5.837$. Pričakujemo pa , da bo panika na vrhuncu zlate manije bistveno večja kot leta 1980!

Toda, osredotočite se raje na SREBRO! Srebro ima 4-krat večji potencial kot zlato! Pri trenutni ceni zlata okoli 1.200$ za unčo, bi morala biti cena srebra zgodovinsko gledano 72$, je pa le 18$ za unčo!

Priporočam razmerje: 70% v srebro in 30% v zlato. To je ravno obratno kot priporočajo vsi ostali!

Avtor članka: Andrej Bohinc, univ.dipl.ekon.

Marsikaj nam je bilo zamolčano, veliko potvorjeno, neresnično, skratka – sodobni človek se šele v zadnjih nekaj letih bolj začenja zavedati kaj se dejansko dogaja v svetu. Knjiga Zorana Železnikarja z naslovom Človek je več, odkriva naše pravo zgodovinsko poreklo, odstira tančico naše zamolčane preteklosti ter na preprost in prijazen način vodi od ene duhovne modrosti k drugi. Knjiga je plod skoraj dveh desetletij avtorjevih iskanj in študija različnih virov, ki jih je v knjigi povezal v smiselno in logično celoto.

Ko boste prebrali poglavje z naslovom Poskus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja se vam bo odprl povsem nov pogled na človekovo preteklost in sedanjost. Postalo vam bo jasno zakaj se v svetu dogaja, kar se in kako elita s pomočjo politikov, bankirjev in finančnih ustanov že mnogo, mnogo let, tiho in v ozadju vodi svet.

Le-ta elita se na različne načine trudi, da bi človek ostal omejen v svojem zaznavanju, dojemanju in razumevanju sveta in vesolja v katerem živi. Človek, ki je neveden, ki ne razmišlja s svojo glavo – takšnemu človeku je lahko vladati, ga voditi in sprejel bo vse rešitve, ki mu bodo ponujene. Toda človek, ki je prebujen, ki se zaveda svoje Božanske narave, povezanosti z naravo, vesoljem in Kreatorjem vsega kar je, takšnega človeka ni mogoče voditi.

Skratka, človek je več, mnogo več, kot smo si znali predstavljati in smo mislili doslej. A kako bi to vedeli – doslej so nas vzgajali tako, da bi nas čimbolj obvarovali pred tem spoznanjem. Kako bi sicer z nami uspešno manipulirali? Nezavedanje človeka drži v kletki, zavedanje mu razkriva svobodo.

Knjigo Človek je več si lahko v elektronski obliki (.pdf format), brezplačno prenesete z avtorjeve spletne stran www.prisluhni.si. Preko te spletne strani lahko naročite tudi tiskano verzijo knjige obenem pa več izveste o projektu Svet miru in ljubezni.

Pregled vsebine knjige Človek je več po poglavjih:

Prvo poglavje Preboj neslutenih razsežnosti nas opozori na odločilni pomen sedanjega trenutka. Priprava na raziskovanje v nadaljevanju, ki zahteva določeno miselno pripravo. Šokantne informacije, ki pokažejo, kako je danes človek zaveden in neinformiran.

Drugo poglavje Preverimo temelje miselne zgradbe nam razgali dvomljivo vrednost veljavnih konceptov, na čelu z materialističnim pojmovanjem stvarnosti.

Tretje poglavje Stvarnost ni takšna, kot se zdi je uvod v umevanje duhovne, zavestne razsežnosti, pregled zahodne filozofske misli.

Četrto poglavje Medicina, kam greš? razkriva medicinske paradokse in dvomljivo veljavnost izhodiščnih načel, na katerih temelji današnja medicina.

Peto poglavje Zgodovina skozi nova očala pove, da je celotno zgodovinsko pripoved treba spremeniti, saj so Nezemljani so odločilno vplivali na človeka in človeško civilizacijo.

Šesto poglavje Sporočila glinenih ploščic razkrije zgodovino, kot jo razberemo s sumerskih ploščic izpod peresa Zecharije Sitchina.

Sedmo poglavje Poizkus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja je izgradnja popolnejšega mozaika zgodovinske slike, vse do današnjih časov.

Osmo poglavje Spoznanja, ki osupnejo sestavi nove koščke v mozaiku – spoznanja, ki se izluščijo iz minulih poglavij; ozadje religij in denarja.

Deveto poglavje Nisi to, s čimer se istiš, govori o smislu evolucije, o različnih pojmih, ki so predmet istenja (telo, razum, duša…).

Deseto poglavje Kdo sem? razkriva našo lastno identiteto in podrobnejše spoznavanje zavesti in njenih mehanizmov.

Enajsto poglavje Pojmovnik življenja pove kako nova spoznanja oblikujejo pogled na stvarnost in odnos do sveta.

Dvanajsto poglavje Človek je več lepo zaokroži celotno zgodbo; o poslednjem konceptu, božanski igri, sadovih duhovnega napredka.

Če bi radi prebrali še bolj obširno kazalo knjige to lahko storite tako, da kliknete tukaj.

Uživajte v branju in novih spoznanjih!

Namaste!

V vzhodno obalo Združenih držav brez kakršnega koli predhodnega opozorila udari vrsta masivnih valov, ki se zgrnejo nad mesta in za seboj pustijo številne žrtve ter katastrofalno opustošenje. Nihče ne ve, zakaj se je to zgodilo in kaj jih še čaka.

V želji, da bi našli odgovore in s tem možne rešitve se predstavniki vlade obrnejo na izobčenega znanstvenika Johna McAdamsa, največjega poznavalca ekoloških katastrof, ki jih je zakrivila človeška roka.

McAdams se dela loti takoj in v sodelovanju  s Sophie Marleau, raziskovalko na oceanografskem inštitutu, se kmalu dokoplje do dokazov, da smrtonosni valovi niso delo narave (potresov na odprtem morju), pač pa uničujočih posegov človeka v krhko ravnovesje narave.

Zdaj morata s Sophie le še ugotoviti, kaj natančno je sprožilo to besnenje narave in kdo stoji za tem. Ni jima treba čakati prav dolgo, da ugotovita, da bo zanju tudi sama preiskava smrtno nevarna.

A KANAL – SMRTONOSNA EPIDEMIJA, film (1. in 2. del), nedelja, 15. 11. 2009 in nedelja 22. 11. 2009. ob 20.00 uri

Na centru za nadzor bolezni prejmejo klic panične stevardese, ki se nahaja na letalu na poti iz Avstralije proti Los Angelesu. Dr. Kayla Martin in njen partner Carl Ratner iz klica razbereta, da je med letom umrl 19-letnik, ki je imel visoko vročino in hude krče.

Zaradi zaskrbljujočih simptomov Kayla ukaže, da po pristanku vse potnike pošljejo v karanteno. Z odločitvijo pa se ne strinja losangeleški župan, ki meni, da je edini izbruh, ki jim preti, izbruh panike.

Kljub karanteni letalskih potnikov, se virus začne širiti, saj je eden izmed njih pobegnil na svobodo. Agent Troy Whitlock in ostali se povežejo z avstralskimi oblastmi, da bi odkrili izvor okužbe.

Ker se med prebivalci Los Angelesa okužba širi izjemno hitro, župan sprejme težko odločitev, da uvede karanteno za celo mesto. Upajo, da bodo na ta način pridobili dovolj časa, da zdravniki in raziskovalci odkrijejo orožje za boj proti virusu.

P.S. V filmu je omenjen H1N1. Na-ključ-je?

TV 3 – 10,5 POPOTRESNA APOKALIPSA, nedelja 15. 11. 2009, ob 20.00 uri

Pred nekaj leti je zahodno obalo Združenih držav stresel najhujši potres v zgodovini. Po tem silovitem rušilnem potresu je sezimologinja Samantha Hill odigrala eno ključnih vlog, saj je državi pomagala, da se je soočila z morda najhujšo naravno katastrofo v zgodovini in jo poskušala prebroditi.

Pod neposrednim poveljstvom ameriškega predsednika je sodelovala z geologom dr. Harrisonom Curtisom in kmalu postala simbol poguma in vztrajnosti. Ko se je že zdelo, da se položaj umirja, pa je nenadoma udaril cunami, popotresni val, in z obličja zemlje izbrisal Waikiki na Havajih. Takrat se je Samantha zavedla, da se uresničujejo njeni največji strahovi in da bodo po državi udarili še številni drugi popotresni oziroma od potresa spodbujeni fenomeni.

Tako silovit potres, ki je dosegel kar 10,5 stopnjo, je namreč prebudil že stoletja zamrlo potresno aktivnost zemlje. Tako se smučišče na znameniti Bald Mountain nenadoma znajde v primežu smrtonosnega oblaka dima in pepela, vrela voda potopi dolino Monument Valley, veliki jez Hoover Dam popusti in po dolini se z neverjetno rušilno močjo požene velikanski val vode, ki jo je zadrževal, sloviti predsedniški kipi na Mount Rushmoru pa eksplodirajo in se stopijo v neznansko vroči lavi.

Stopnjujoči se niz potresov, vulkanskih izbruhov, eksplozij, poplav in nenavadnih vremenskih pojavov grozi, da bo deželo povsem opustošil. A kaže, da se bo najhujše šele zgodilo: teksaška geološka prelomnica se razpira in grozi, da bo pogoltnila dva največja jedrska obrata v državi. Eksplozija, ki bi nastala, bi terjala na tisoče življenj.

Samantha in predsednik Hollister se strinjata, da bi jim na tej točki lahko pomagala le ena oseba – upokojeni znanstvenik, ki je pred leti takšno katastrofo celo že napovedal, to je Samanthin oče dr. Earl Hill, za katerega pa se bojijo, da je bil žrtev strahotnega potresa v Las Vegasu. Samantha se tako znajde pred najzahtevnejšo nalogo svojega življenja: poiskati očeta in z njegovo pomočjo rešiti deželo, ki se je znašla pred breznom jedrske apokalipse.

A KANAL – KATASTROFA V LONDONU, nedelja 1. 11. 2009 in nedelja 8. 11. 2009, ob 20.00 uri

Medtem ko londončani uživajo v sončnem vremenu, se ob škotski obali pripravlja nevihta biblijskih razsežnosti. Ko doseže obalo, popolnoma razdeja majhno mestece Wick, od tod pa se proti britanski prestolnici širi rušilni val. Londonske oblasti se ne pustijo vznemirjati, saj jih varujejo zapornice na Temzi, ki so znane po tem, da so nepremagljive.

Medtem se Rob Morrison komaj vrne s počitnic, ko ga že pokličejo zaradi vzdrževalnih del na zapornici. Istočasno se njegov odtujen oče, genialni profesor Leonard Morrison, trudi prepričati oblasti, da zapornice ne bodo vzdržale. Ko Rob izve, da je v poplavljenem mestecu Wick, umrl tudi njegov sodelavec, mu postane jasno, da bi tokrat lahko imel njegov oče prav. Toda nihče ju ne posluša.

Zapornica je končno popustila in London zalije nepredstavljivo velik val vode, ki uniči vse pred seboj. Kot vse ostalo končajo pod vodo tudi največje londonske znamenitosti – Big Ben, Tower Bridge, London Eye. Smrti za las uidejo Rob, Sam in Leonard, ki se zdaj zavejo, da lahko evropsko prestolnico rešijo le, če jim uspe priti do poplavljene strojnice in tako izčrpajo vodo. Načrt je izjemno tvegan, toda na nitki visi življenje osmih milijonov ljudi.

TV 3 – KONEC SVETA, nedelja 25. 10. 2009 in nedelja, 1. 11. 2009, ob 20.00 uri

Nad Zemljo se razbesni eno najhujših neurij v zgodovini človeštva, ki doseže moč 6. kategorije, najvišje, odkar človek izvaja meritve. Pariški Eifflov stolp zaradi močnih vetrov dobesedno razpade. Kamnite glave ameriških predsednikov se pod silovitim pritiskom kar sesedajo. Od velikih piramid v Egiptu ostane le še nekaj kupov kamenja, ko tisto področje zapustijo črni vrtinci, ki segajo od tal visoko v nebo.

Ko newyorški muzej naravne zgodovine pričnejo terorizirati trume žab, se poleg znanstvenikov v razlago teh težko razumljivih pojavov vključijo tudi religiozni fanatiki. Kar niti ne preseneča, saj so znanstveniki že leta in leta opozarjali na nevarnosti, ki jih prinašajo klimatske spremembe, a jih nihče ni bil pripravljen poslušati.

Šele zdaj, ko je morda že prepozno, se končno pojavi oseba, ki je pripravljena prisluhniti njihovim opozorilom – to je Judith Carr (Gina Gershon), na novo postavljena direktorica Zvezne agencije za naravne nesreče. Zdaj, ko časa ni več prav veliko, se Judith obrne na diskreditirano znanstvenico Faith Clavell (Shannen Doherty) in preučevalca tornadov Tommyja Tornada (Randy Quaid).

S skupnimi močmi morajo ugotoviti, kaj je tisto, kar je spodbudilo to besnenje vremena in razlog za nastali položaj dokončno odstraniti. Trojici se namreč vse jasneje dozdeva, da na delu niso samo klimatske spremembe, pač pa še nekaj veliko bolj pogubnega – človek.

In res se kmalu izkaže, da ima skupina teroristov v rokah vzvode, s katerimi nadzira vremenske pojave. Še več, svetu zagrozijo, da bodo z nadzorom vremenskih pojavov sprožili napad, kakršnega svet še ni doživel! Tako mora sedaj trojica zbrati pogum in se odpraviti v samo osrčje tega neurja 6. stopnje, za katerega kaže, da bo še povečalo svojo moč in Zemlji prineslo uničenje, ki bi lahko pomenilo tudi konec sveta.

Če vse to povežemo skupaj z intervjuji Stewarta Swerdlova, ki si jih lahko ogledamo na YouTube s srbskimi podnapisi, potem je več kot očitno – nekdo nam nekaj želi sporočiti ali z drugimi besedami – nas programirati.

http://www.youtube.com/view_play_list?p=11F3C6561821232C (intervju Stewart Swerdlow)

Tisto, čemer dajemo pozornost raste in ko smo v strahu, takrat je programiranje uma (mind control) najlažje. In še nekaj – ste opazili, kako v nekaterih zgoraj omenjenih filmih govorijo o »nadzoru« vremenskih pojavov oz. vremenskem vojskovanju? O tem pa več tukaj.

Nekdo bi rekel, ah, le en film, toda ti filmi še kako avtentično predstavljajo določene stvari. Tudi znanstveno fantastični filmi a la Možje v črnem 1 in 2, Dan neodvisnosti, Mars napada, Stik itd. itd.

Kaj lahko storimo ob vsem tem? Ne glede na to, kaj se dogaja v svetu, pomembno je, da delamo na sebi, svojemu umu in duhu, da živimo v harmoniji, notranjemu miru, ljubezni, kajti le-tako lahko soustvarjamo nov svet – svet, ki bo temeljil na vrednotah medsebojnega spoštovanja, radosti, ljubezni in sprejemanja.

Programiranje in kontrola uma delujeta lahko le v primeru, če verjamemo, da smo ločeni od božjega uma. Ko spoznamo, da smo vsi povezani med seboj in del celote, da je božji um vseprisoten in da je v nas ter ko se povežemo s tem virom tudi programiranje izgubi na učinkovitosti in moči, kajti božjega uma, po besedah Stewarta Swerdlova ni mogoče programirati.

Priporočamo ogleda posnetka v 4 delih, kjer dr. Russell L. Blaylock (ki je sedaj v pokoju in opravlja samo še raziskovalno delo) razloži, kako je z novo gripo in novim cepivom v resnici:

Prvi del:
http://www.youtube.com/watch?v=–nWrqIspnQ

Drugi del:
http://www.youtube.com/watch?v=nnaiubVJv8E

Tretji del:
http://www.youtube.com/watch?v=ktcoJW6mj1U

Četrti del:
http://www.youtube.com/watch?v=w5E2N4pliXs

Spodaj povzemamo nekaj pomembnejših informacij iz intervjuja:

1. Nova gripa je v bistvu zelo blaga, po nobeni lastnosti niti približno ni tako huda kot navadna gripa v preteklih letih.
2. Smrtnost je nizka v primerjavi z navadno gripo, tako pri odraslih kakor pri otrocih. Tudi nalezljivost je manjša kot pri običajni gripi.
3. Stopnja hospitalizacije je izjemno nizka – skratka, nikjer nobenega razloga za paniko!
4. 51 znanstvenih študij je zelo jasno pokazalo, da otroci, mlajši od dveh let, s cepljenjem proti gripi ne pridobijo popolnoma nobene zaščite.
5. 30-letna študija cepljenj odraslih proti gripi je tudi pokazala, da cepljenje absolutno NE zmanjša števila hospitalizacij in tudi ne umrljivosti od gripe – treba se je torej vprašati, ZAKAJ PROMOVIRAJO VAKCINE?
6. Po drugi strani pa so cepiva kontaminirana z drugimi virusi, delci mikroplazme, s strupenimi dodatki in konzervansi itd. Virologi se tega dobro zavedajo in za zaprtimi vrati burno diskutirajo o tem, ne dopustijo pa, da bi ti podatki prodrli v laično javnost. Kajti če bi ljudje vedeli, da cepiva povzročajo hude bolezni, kot so obolenja možganov, raka itd. TUDI ŠE 20 LET PO CEPLJENJU, pač ne bi tako hiteli po cepivo!
7. Ljudje imajo zmotne predstave, da se v sterilni viali cepiva skriva rešitev – in da je ta rešitev varna. V resnici pa viala vsebuje strupene snovi … in se zato močno odsvetuje, tudi če bi bilo cepivo učinkovito.
8. Tako zdaj vemo, da vakcina proti otroški paralizi tudi še zdaj, po treh ali štirih generacijah, povzroča možganske tumorje. Zdravniki to vedo, pred pacienti pa se to prikriva.
9. Javnost tudi ni seznanjena, da obstaja v cepivih na kupe t.i. Prikritih virusov, ki jih je težko prepoznati in izolirati. Ti povzročajo vrsto hudih degenerativnih možganskih obolenj. Pojav teh obolenj je v zadnjih 20 letih dobesedno eksplodiral! Prav tako avtoimunske bolezni, kot so astma, diabetes tipa 1 itd., vse pa je posledica cepljenj.
10. Poleg samih virusov so zelo zaskrbljujoči tudi adjuvansi, kakršen je skvalen. Ta ima za posledico izbruh drugih avtoimunskih bolezni – lupes, multipla skleroza, revmatoidni artritis. To so potrdile tudi številne študije na živalih.
11. Ta najnovejša cepiva so odobrili po hitrem postopku, ne da bi uporabili običajen pristop k preizkušanju varnosti in učinkovitosti (ki že itak ni posebno zanesljiv… ).
12. Vsi nam zagotavljajo, da so bile opravljene študije o varnosti vakcin, ne povedo pa tega, da so bile te študije opravljene na različici cepiv BREZ ADJUVANSOV, medtem ko ljudi pa cepijo z različico, ki adjuvanse vsebuje.
13. Dr. Blaylock zato napoveduje še precej več smrti zaradi cepljenja kot kdaj prej, ter veliko pojavov Guillain-Barrejeve paralize (http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=40406), medtem ko nosečnice izpostavljajo plod nevarnosti shizofrenije in avtizma. Velika je tudi nevarnost še za druge nevrološke bolezni. Ker dojenčki dobijo še druga cepiva, od katerih nekatera zatrejo delovanje imunskega sistema to pri njih poveča tveganje za smrt.
14. Cepivo torej ne le da ni učinkovito, ampak ima še nevarne stranske učinke.
15. Napovedi o visokem odstotku smrtnosti, če se ne cepimo, so čiste blodnje in niso osnovane prav na nobenem znanstvenem dejstvu.
16. Dr. Blaylock je preveril vse znanstvene študije, ki obstajajo o skvalenu: le tri študije trdijo, da je varen. Prvo je objavil Novartis, ki skvalen v svojem cepivu uporablja, drugo je objavil Tyronne, ki skvalen izdeluje, tretjo pa ameriško Ministrstvo za obrambo. VSE ostale študije (se pravi, vse tiste, ki so bile neodvisne), so potrdile nevarnost skvalena in dejstvo, da povzroča hude avtoimunske bolezni.
17. Gre torej za ostudno, načrtovano pobijanje ljudi, zlasti pa imunsko ogroženih – se pravi otrok, starostnikov, nosečnic in bolnih ljudi.
18. Izdelovalci se izgovarjajo, da se skvalen nahaja v kozmetiki in mnogih živilih, ter da zato ni nevaren. Toda velika razlika je med tem in pa med vbrizgavanjem sintetičnega skvalena v mišico. Tak način ustvarjanja “imunosti” je nenaraven – posledica je možgansko vnetje, izguba spomina, izguba koordinacije gibov … To se lahko pojavi mnoga leta pozneje. To je v znanstveni literaturi odlično dokumentirano, a zagovorniki cepiv si še kar zakrivajo oči.
19. Poleg adjuvansov vsebujejo cepiva tudi živo srebro. Slednje pa že tudi v najmanjših koncentracijah poškoduje možgane. Tam se kopiči in ostane v možganih desetletja, pogosto tudi do konca življenja.
20. Cepiva vsebujejo tudi aluminij – prav tako strup za možgane. Tudi aluminij se v možganih kopiči, povzroča pa vnetja, alzheimerjevo, parkinsonovo in lou-gehrigovo bolezen. ALS oz. amiotrofična lateralna skleroza je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji. Pojav ALS se je pri ameriških vojakih po cepljenju povečal za 200 %.
21. Če sta živo srebro in aluminij prisotna hkrati, škodljivo delovanje drug drugega še potencirata!
22. V ZDA oblasti trdijo, da bo zaradi nove gripe umrlo nad 90.000 ljudi. To pa je popolna laž. Za navadno gripo tam letno umre ca. 1.500 ljudi, nova gripa pa je, kot povedano že na začetku, milejša od običajne.
23. Ljudje, ki živijo in se prehranjujejo zdravo ter skrbijo za svoj imunski sistem, niso praktično v nobeni nevarnosti, da bi zboleli za novo ali “staro” gripo!

NASVET DR. BLAYLOCKA:

Če ste se zaradi pritiska v službi prisiljeni cepiti, lahko blokirate sistemske reakcije, če takoj po injekciji pritisnete na mesto vboda zelo hladno krpo, še bolje pa oblogo z ledom. Nadaljujte z oblogami par dni. To omili tudi reakcije možganov (ker smo preprečili sistemsko reakcijo). Še zlasti s tem pomagamo otrokom (pri vsakem cepljenju, ne le pri tem).

Pomaga tudi jemanje turmerika ali kurkume, kvercetina in vitamina D, v kombinaciji z ribjim oljem (in še z malo olivnega olja, zaradi boljše absorbcije). Otroci potrebujejo 2.000 IU vitamina D na dan, odrasli pa 5.000 do 10.000 IU.

Ta mešanica ne le ublaži pretirane reakcije na virus (citokinske nevihte, več o tem preberite tule: http://www.jana.si/aktualno/vroca-tema/Novi-virus-gripe-ubija-tudi-mlade-in-zdrave.html), ampak tudi pomaga tvoriti snovi, ki pobijajo viruse, bakterije, glivice itd.

Pomaga tudi jemanje multivitamina, zlasti pri starejših. Z dobrim multivitaminom se nevarnost za smrt zaradi gripe zmanjša na manj kot stotinko odstotka.

P.S. In še nekaj zanimivega o dogajanju v Ukrajini, o čemer naši mediji ne poročajo veliko – http://www.pozitivke.net/article.php/20091112105443147

Vir: Internet

Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim.

Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 €, kar je približno 50 € nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače na spletni strani www.racunovodja.com, za izračun obresti pa spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični.

Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 €), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 €), kar znese skupaj 370 €.

Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko varčeval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten:

Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 €, kar bi ob vezavi zneslo letno 4.919 € obresti, kar pomeni mesečno 410 €. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.

Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 €, kar bi ob vezavi prineslo kar 7.068 € letno ali 590 € mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine po obstoječem sistemu.

Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 € (natančneje 292.208 €), letne obresti pa 9.787 € ali 815 € mesečno. To pa je kar za 212 € več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 – podatek s spletne strani SPIZ).

Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo do vratolomnega zneska 382.128 €. Tak znesek bi navrgel 12.800 € obresti letno ali kar 1.066 €/mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.

Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni potrebnega nič drugega, kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.

Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom.

Mesečni znesek 815 €, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 € (2 x 292.208 €), s čimer bi lahko npr. vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 €!

Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:

1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30% več kot sedaj,
2. upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države,
3. po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 € glavnice.

Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije, pa je: kam izpuhti 292.208 € glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali približno tretjina državnega proračuna! Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka.

Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in zavarovalnice, ki bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke.

Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:

1. zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev,
2. zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi uživali starost,
3. s privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večno,
4. izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade.

A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem Desusu) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 € najnižje pokojnine ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.

Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).

Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.

Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom, zares optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni dan.

Igor Jurišič, Ruše

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Rockfellerjeva fundacija je poskrbela za širitev evgenike in s financiranjem tudi usmerjala njeno delovanje. Njihova fundacija je s 250.000 dolarji podprla nastanek berlinskega inštituta za psihiatrijo Kaiser Wilhelm, kar bi danes pomenilo 26 milijonov dolarjev. Vodilni psihiater tega inštituta je bil Ernst Rudin, ta pa je postal glavni arhitekt evgeničnega programa Adolfa Hitlerja.

Učinek petnajstletnega financiranja nemške evgenike Rockefellerjeve fundacije je pripeljal do vzpona dr. Josefa Mengeleja, čigar toksikološke raziskave na dvojčkih in različnih rasah so vsem dobro znane.

In ni naključje, da bolni um družine Rockefeller še vedno vztraja pri financiranju projektov človeške depopulacije.

Kdor je doslej dvomil o zgoraj napisanem, ga morda prepriča, da je ideja Rockefellerjev o depopulaciji planeta še kako živa. Ujeti so bili pri delu. Rockefellerjeva fundacija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravila projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. Cepivo so preizkusili v siromašnih državah Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih.

Mehiška katoliška organizacija Comite pro vita de Mexico je pregledala omenjeno cepivo in z začudenjem ugotovila, da je v cepivu prisoten človeški hormon gonadotropin (hCG). Strokovnjakom, ki so preizkušali cepivo, se je zdelo nelogično, čemu je z antigenom, ki rabi kot cepivo proti tetanusu, primešan človeški hormon hCG. Ta hormon omogoča stabilno nosečnost. Ugotovili so, da ta človeški hormon skupaj s tetanusovim toksinom izzove posebno obliko imunskega odgovora. Človeško telo na takšno kombinacijo odgovori tudi s tvorbo protiteles proti hCG. Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav. Tu se zgodba še ne konča. Comito pro vita del Mexico je raziskoval dalje in ugotovil, da je bil ta program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije namenjen zgolj ženskam v starosti od 15 do 45 let.

Izkazalo se je, da Rockefellerjeva fundacija skupaj s populacijskim odborom Johna D. Rockefellerja, Svetovno banko, Programom za razvoj Združenih narodov, Fordovo fundacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo dvajset let financirala razvoj cepiva proti plodnosti z vgradnjo hormona gonadotropina v cepivo proti tetanusu.

Veliki dvom

Morda se bo komu zdelo, da gre za nenavaden in dolg uvod. Prepričan sem, da je bil potreben, kajti rad bi dal težo dejstvu, da Svetovna zdravstvena organizacija, kot najvišja avtoriteta globalne in slovenske medicine, kroji toksikološke ocene pesticidov in njihovih razpadnih produktov. Že dolgo dvomim o verodostojnosti Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaščito zdravja prebivalcev. Zgornja zgodba je do konca poglobila moj dvom.

Osebno vidim priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na področju toksikoloških ocen zgolj kot organ, ki postavlja zgornjo mejo strupenosti, ki pri prebivalcih še ne pokaže takojšnjih vidnih učinkov pesticidov. S tem Svetovna zdravstvena organizacija na široko odpira multinacionalkam svetovni trg za prodajo pesticidov.

Kadar koli in kjer koli je beseda nanesla na neželene učinke pesticidov in njihovih razgradnih produktov, se je vsem zdelo čisto samo po sebi umevno, da se pogovarjamo o dovoljenih mejnih vrednostih. Torej gre za apriorno dejstvo, ki smo ga brez ugovora dolžni sprejeti brez posebnega razpravljanja. Šele izstop iz tega začaranega kroga prisilnega dialoga v dovoljene koncentracije omogoča tehten razmislek posameznika, ali je pripravljen funkcijo svojih organov jeter, ledvic, imunskega sistema dati na razpolago agrokemijskemu lobiju.

V ta razmislek spada tudi naslednje vprašanje: ali sem dolžan sprejeti vdor multinacionalk v svoje telo? Ali je ta vdor kršitev temeljnih človekovih pravic?

Nevarna kemija

Pri iskanju odgovorov na zgoraj postavljena vprašanja sem potreboval najprej tehten materialni dokaz. Zato sem se skupaj s še nekaterimi somišljeniki odločil, da na zavodu za transfuzijo krvi pridemo po legalni poti do naših krvnih vzorcev. Naše krvne vzorce smo odnesli na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, ki pri nas že leta uživa velik ugled in zaupanje.

Ob dejstvu tako imenovanih varnih količin in nazivne kemijske varnosti so v moji krvi odkrili HCB 0,25 ng/g seruma, DDE 3,6 ng/g seruma, PCB 138 0,55 ng/g seruma, PCB 153 0,80 ng/g seruma, PCB 180 0, 57 ng/g seruma. Prvi dve snovi, HCB in DDE, so ostanki organoklornih pesticidov, drugi trije, PCB 138, 153, 180, pa so poliklorirani bifenili. Vse našteto med drugim povzroča tudi rakava obolenja. Ob tem dejstvu sem bil deležen tolažbe, da je to običajna krvna slika povprečnega Evropejca in da je ponekod še bistveno slabše.

Ta tolažba me ni prepričala in potolažila. Dejstvo je, da me bodo omenjene snovi, ki sem jih v svoje telo vnesel s hrano, uvrstile na statistični seznam umrlih za rakom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je samo stvar časa.

Zastrupljene hruške

In ker takšne usode ne želim svojim potomcem, sem postal nasprotnik kemizacije okolja. Kemijska varnost pa je stvar politike in moči lobistov, ki politiko oblikujejo. V Sloveniji je kemijska varnost razpršena med ministrstva za zdravje, kmetijstvo in okolje. Zaradi večje strokovnosti in stabilnosti kemijske varnosti je Republika Slovenija ustanovila Urad Republike Slovenije za kemijsko varnost in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Kot pomoč vladi in garant previdnostnega principa pa je v zakonu o kemikalijah nastavek za medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ta komisija je bila v zadnjih petnajstih letih tarča številnih demontaž agrokemijskega lobija in je danes v celoti impotentno telo. Po zadnjih podatkih se ga državni uradniki, odkar je pod vodstvom nevladnih predstavnikov, ne udeležujejo v zadostnem številu, tako da sklepčnosti ni.

To telo in ministrstvo za zdravje bi morali svetovati Vladi Republike Slovenije, katere politika je tista, ki zagotavlja varno okolje, čisto pitno vodo, zdravo hrano.

Da pa je to res, lahko vzor poiščemo pri francoski vladi. Francija je januarja letos prepovedala 30 pesticidov. Moto politike je bil preprost: potrebno je zmanjšati obremenjenost okolja s kemikalijami. Seveda takšna politika ne nastane čez noč. Za to odločitvijo je v ozadju stroka, ki je mesece tehtala, čemu se lahko odpove, ne da bi s tem povzročila škodo kmetijstvu in svojemu gospodarstvu.

Moja izkušnja odnosa politike v slovenskem prostoru do stroke je podobna, kot jo ima 900 znanstvenikov okoljske agencije Združenih držav Amerike, ki so pri svojem strokovnem zavzemanju za zdravje in čistejše okolje doživeli najmanj en pritisk politike.

Jaz sem na ministrstvu za zdravje doživel po prepovedi rakotvornega pesticida acetoklor prestavitev, preverjanje sposobnosti, poskus prisile v psihiatrično zdravljenje, skonstruiran disciplinski postopek, vrnitev na ministrstvo za zdravje na podlagi sodne odločbe in premestitev na popolnoma benigna dela, daleč stran od varovanja okolja in zdravja ljudi. Primer zastrupljenih hrušk ni razkril zgolj arogance agrokemijskega lobija; razkril je štiriletno zimsko spanje politike in uspešnost nevtralizacije ključnih strokovnih organov te države, ki – namesto da bi skrbela za zdravje ljudi – skrbi za svojo selitev v čim bolj eminentne prostore.

Ker pa je klormekvat snov, ki vpliva na oplodilno sposobnost spermijev in se v javnosti in svetu predstavlja kot toksikološko neproblematična, se ne morem znebiti občutka, da je to še ena izmed diaboličnih zamisli depopulacije planeta zemlje. Klormekvat deluje kot oralni spermicid že pod mejo, ki je dovoljena v žitih. In ni mi ušla raziskava, ki priporoča zmanjšanje količine zrnja v krmi za prašiče, da bi se izognili težavam z njihovo plodnostjo.

Vir: Dr. Gorazd Pretnar, biolog in ekolog, dne 26. 4. 2009

V e-pošti je zaslediti popolnoma netočno trditev, da je trenutno gojenje GSO poljščin prepovedano in jih bomo zdaj z zakonom dovolili. Zato se javnost poziva PROTI predlaganemu zakonu.  Dejstvo pa je, da trenutno vsak lahko pred vašim pragom goji GSO poljščine, ki so v EU dovoljene, ne da bi vas vprašal in ne da bi odgovarjal za škodo, če to pripelje do kontaminacije vašega ozemlja.

Zakon pa bo prvič postavil ovire za takšno početje. Med drugim: tisti, ki bodo želeli gojiti GSO, bodo morali zaprositi za pisno dovoljenje vse sosede, končati posebno usposabljanje, registrirati parcele, na katerih bi to radi počeli, in če teh pravil ne bodo upoštevali, jim grozi tudi visoka denarna kazen.

Res je, da zakon GSO poljščin ne prepoveduje. Tega po trenutno veljavni (gnili!) svetovni zakonodaji (ki jo narekuje WTO) ne more storiti. Dejansko pa je dovolj restriktiven, da bo vsem zainteresiranim dal jasno vedeti, da jih čaka veliko ovir in veliko tveganj, če se spustijo v kaj takšnega.

Izražanje našega mnenja in protest so zelo zaželeni, vendar bi jih bilo bolj smotrno uporabiti z namenom, da “zapremo” še nekaj lukenj v tem zakonu – kot je na primer odprto vprašanje odškodnin in varnostnih pasov. Z zavračanjem zakona pa bomo Monsantu in drugim GSO korporacijam naredili zelo veliko uslugo, ker jim bomo omogočili vstop brez vseh ovir.

Poročilo, ki povzema mnenje Koalicije proti GSO in je ZA predlagani zakon, lahko preberete v informaciji ITR-ja na: http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=471.

Pobudo organizatorke shoda, Mete Vrhunc, objavljamo na:
http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=472.

Zanimiv je tudi prispevek študentke z biotehniške fakultete – piše namreč o pritiskih na študente, ki ne zagovarjajo GSO tehnologije. Preberite ga na:
http://www.skrivnosti-sveta.com/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/#comments.

Ne pustite se manipulirati zvenečim besedam. Pozanimajte se o vsebini in ustvarite svoje mnenje!

Vir: Sanja Lončar, urednica novic Skupaj za zdravje človeka in narave

To število (7) sta potrdila tako Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization WHO) kot tudi mehiški minister za zdravstvo Jose Angel Cordova. Vivienne Allan, v imenu WHO programa za zaščito pacientov, pravi: »To je (150 mrtvih več) netočna informacija. To ni informacija, ki je prišla iz WHO. Ponavljam, skupaj je umrlo sedem ljudi in vsi so iz Mehike.«

Po njeni objavi je umrl prvi ameriški državljan, vendar je to vse zelo daleč od pandemije. Vendar je WHO dvignila prašičje gripo na pandemijo »pete faze«, ker je prišlo do širjenja virusa s človeka na človeka v najmanj dveh državah.

Ne glede na dejstva, so uradni predstavniki zdravstva v vladi Velike Britanije izjavili, da bi v pandemiji lahko umrlo več kot 750.000 Britancev. Njihov minister za zdravje, Alan Johnson, je angleškemu spodnjemu domu sporočil, da je bilo v Mehiki 89 smrtnih primerov zaradi virusa.

Četudi ste predstavnik tovarne zdravil, ste lahko presenečeni, zakaj vlade – in mediji – reagirajo tako neodgovorno. V primeru, da vas zanimajo zarotniške teorije, se ozrite do Indonezije in njene ministrice za zdravje Siti Faldilah Supari, ki pravi, da ni izključena možnost, da je virus H1N1 človekov izdelek.

Vir: http://www.wddty.com/03363800372602779674/seven-not-159-swine-flu-deaths-in-mexico.html

V sedanjem času, ki je v znamenju številnih kriz, vsi iščejo rešitve. A rešitev problema lahko najdeš le, če veš, kaj ga je povzročilo. Ali ste se kdaj vprašali, kaj je s to civilizacijo narobe, da je zabredla v sedanjo stisko? Razmišljajmo skupaj.

Finančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja.

Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo število nakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma, ker jim primanjkuje denarja. Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovolj denarja …

• Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?
• Ali je morda prav on odgovoren zanjo?
• Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje?

Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje.

Kaj vse ljudje počnemo za denar!

Zanj se prodajamo delodajalcu in opravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnega standarda, temu namenjamo vse več našega časa. To nas izpostavlja vse hujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Z denarjem si ne moremo kupiti niti zdravja, niti sreče. A o tem ne razmišljamo, dokler ni prepozno.

Usodna odvisnost od denarja

Ne le, da z denarjem pogojujemo najpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za naše delovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvija zaradi denarja? Mar ni absurdno, da se zaradi težav s tako postransko stvarjo, kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost od denarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.

Skrite pasti denarja

Denar je sicer učinkovito menjalno sredstvo za stvari in usluge. A tu nastopi težava, ki je med poglavitnimi krivci za stisko človeštva. Denar je namreč vezan na sistem obresti, ki predstavljajo prikrito zlo. Posledice zaračunavanja obresti so katastrofalne. Zaradi obresti je denar postal sredstvo manipulacije manjšine z večino.

Kako deluje mehanizem obresti?

Zaradi obresti je denar postal zadolžnica. Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico. Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi, čeprav denarja za obresti niso ustvarile. Denar za obresti naj bi zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici banke tega denarja ne ustvarijo in enačba se ne izide. Bankam je treba poplačati več, kot so denarja ustvarile.

Naš dopis: Za več razumevanja si poglejte kratek odlomek iz filma Denar kot dolg.

Click here to view the embedded video.

Če bi radi videli celoten film Denar kot dolg si ga lahko ogledate tako, da kliknete tukaj.

Kako pridemo do denarja za plačilo obresti?

V osnovi moramo uporabiti glavnico nekoga drugega. To povzroča pomanjkanje in prisili ljudi, da tekmujejo med sabo za denar, ki ga je premalo. Če pri tem ne uspejo, jih doleti kazen – bankrot. Tekmovalnost je sistemsko vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo. V tem sistemu mora vedno nekdo izgubiti.

Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti. Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček).

Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste – pri 3% obrestni meri se podvoji v 24 letih. Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že v 1749 letih narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja!

Sistem, v katerega je vgrajena eksponentna rast, mora prej ali slej počiti.

Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire revnih in jih prerazporeja k bogatim. Velike količine denarja se koncentrirajo v rokah vedno manjšega kroga posameznikov in multinacionalk. To ustvarja družbeno polarizacijo. Bogati prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposojati, da bi imeli sredstvo menjave.

Države tretjega sveta se v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj ti naraščajo eksponentno. Naš dopis - poglejmo primer Argentine, ki je bila na začetku prejšnjega stoletja najbolj razvita in najbogatejša južnoameriška država sto let kasneje pa je država zaradi številnih finančnih kriz in najetih kreditov dobesedno pred bankrotom, v revščini živi dobra četrtina njenega prebivalstva.

Vojne v takšnem finančnem sistemu nekaterim prinašajo obilo dobrobiti, zato so silno zaželene. Predstavljajo najboljši vir zaslužka – najprej pri prodaji dragega orožja in uničenju, zatem pa pri kreditiranju ponovne izgradnje, ki državo lahko pahne v ekonomsko odvisnost. Po drugi strani pa v svetovni vojni pride do “globalnega reseta” sistemov, ki bi se sicer zaradi bujne rasti razleteli.

Denar omogoča številne manipulacije, ki učinkovito kradejo ljudem denar iz žepov.

Količina denarja v obtoku naj bi ustrezala vrednosti vsega blaga in uslug. A to že davno ni več res. S prekomernim tiskanjem denarja (inflacija) si bankirji prilastijo družbeno bogastvo, pri čemer se denar razvrednoti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali. To občutijo skozi vse višje cene izdelkov in storitev.

Inflacija pomeni masovno družbeno krajo.

Eden finančno najmočnejših ljudi na svetu, Victor Rotschild, je dejal: ”Dovolite mi, da izdajam in kontroliram državni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”. Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu.

ZDA so talka Ameriške centralne banke (FED), ki je v privatnih (!) rokah

Z blazno emisijo denarja (inflacija) in nato zmanjševanjem denarne mase (deflacijo) so bile ustvarjene gospodarske krize.

Njihov namen? Prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti.

V obdobju 60 let je dolar izgubil 88% svoje vrednosti.  Leta 1920 je to povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž. S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev pa so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank.

Z denarjem so bili v svetu, ki časti denar, doseženi vsi cilji vladajoče oligarhije.

Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke Kuhn, Loeb and Company – iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki sta dobila »skromnih« 50 milijonov ameriških dolarjev. S podporo nasprotnikom demokratičnih režimov v številnih afriških državah je bil omogočen nelegalen prevzem oblasti, države pa so z velikimi krediti pahnili v ekonomsko odvisnost.

V globalni politiki imajo od nekdaj odločilno vlogo veliki svetovni  koncerni.

Nemški kemični koncern IG Farben je omogočil vzpon Hitlerja, ameriški Monsanto pa do danes ustvarja bajne dobičke s prodajo nevarnih kemičnih preparatov, gnojil in gensko spremenjeno hrano.

Nobena politična odločitev, ki je v nasprotju z interesi kapitala, ne more biti sprejeta.

Tudi sedanja finančna kriza ni bila ustvarjena brez razloga. Njen namen je doseči centralizacijo svetovnega nadzora nad svetovnimi financami. Tovrsten predlog je že v postopku na vladi v ZDA. Kdo naj bi nadzor vršil? Kdo drug kot ameriški FED!

Vse poteka v skladu z načrtom ene same globalne države, z eno vlado, eno vojsko, enim plačilnim sredstvom, s popolnim nadzorom svetovne populacije.

Prestrašeno s terorizmom, izstradano v gospodarskih krizah in utrujeno od naravnih nezgod bo svetovno prebivalstvo pripravljeno sprejeti vse. To bo fašistični režim, v katerem drugače mislečih preprosto ne bo. Načrt zanj je naznačen na bankovcu za en dolar.

Denar je ena najuspešnejših prevar, s katerimi je zaslepljeno človeštvo. Povzročil je, da smo se zazrli v materialnost bolj kot bi bilo primerno. Vpliva na čustva – krepi pohlep in nevoščljivost ter ustvarja tekmovalnost, obenem pa daje (lažen) občutek varnosti.

Z njim je instrumentalizirano izkoriščanje človeka po človeku. Kapitalizem je družbeni red, ki omogoča izkoristek vseh registrov tega mehanizma.

Sedanja rešitev za zajezitev sedanje globalne krize: vlade predlagajo finančno pomoč obubožanim bankam in velikim koncernom.

Problem se torej “rešuje” s še več denarja, ki ga bodo potegnili iz žepov davkoplačevalcev in jih tako še bolj zasužnjili. Problem se v resnici še povečuje! Vsak bankovec je pač zadolžnica, ki terja obresti. Takšno reševanje krize je farsa, možna zaradi nevednosti večine ljudi. Mediji, ki so v rokah kapitala, poskrbijo, da prave informacije ne prodrejo.

Kakšna je prava, sistemska rešitev za izhod iz nastalega položaja?

Mehanizem, ki nas je pripeljal v stisko, je treba onesposobiti. Denar bi moral postati pravično menjalno sredstvo, ki ne zahteva plačila obresti. Denar kot ideal bi moral pasti in odstopiti mesto človečnosti.

Svet bi moral sprejeti povsem nova pravila obnašanja, v katerih je dobrobit družbe pred dobrobitjo posameznika, ustvarjanje harmonije z naravo in skrb zanjo pa glavna naloga človeštva.

Najbolje bi bilo, da bi denar kot menjalno sredstvo ukinili in vzpostavili svetovno ekonomijo, ki temelji na uporabi svetovnih virov. Ob pravični razdelitvi je svetovnih virov dovolj za vse človeštvo. Vsakdo naj brez plačila dobi dovolj sredstev za preživetje, da lahko dostojno živi in dela tisto, k čemur ga vleče srce.

Če do spremembe sistema ne bo prišlo, se bo sedanja kriza le odložila in čez čas še močneje izbruhnila v vojnah za vodo, energijo in naftne vire. Po velikem napredku tehnike in tehnologije je zdaj čas, da omogočimo napredek tudi v naših glavah.

Spremeniti moramo temelje medsebojnih odnosov in vse družbene sisteme, ki pokajo po šivih. Preusmeriti se moramo k rešitvam, ki so naravne. Če bomo s tem še odlašali, nas bo narava radikalno prisilila k spremembi pogledov na materialnost in materialno blaginjo. Preživeli bodo lahko pričeli vse znova …

Ali je v povedanem kaj resnice, ste začutili v srcu. Če želite preprečiti črn scenarij, pomagajte vašim prijateljem, da se s to resnico soočijo. Bolje zdaj kot potem, ko ne bo mogoče nič več storiti. En človek res ne more spremeniti sveta, pač pa ga lahko ideja, ki jo ta posreduje drugim.

Sporen zakon je sestavni del odredbe, ki se dejansko nanaša na nevarne snovi, ki jih vsebujejo nekatere igrače. Res pa je, da so v ta zakon vključili v eni točki tudi otroške knjige.

Ameriški internetni časopis CityJournal govori celo o »Prepovedi knjig – Zaradi vlade otroške knjige spet zažigajo«. Internetni časopis pravi, da zgodba sicer zveni zelo neverjetno, vendar je resnična.

Težko je verjeti, toda je resnično: po zakonu, ki ga je Kongres sprejel lansko leto za omejevanje nevarnosti izdelkov za otroke, je zvezna vlada sporočila, da otroške knjige, tiskane pred letom 1985, niso ocenjene kot varne in bi lahko bile v mnogih primerih nezakonito prodajane in distribuirane. Trgovci, trgovine s poceni blagom in prodajalci knjig lahko delajo napako, če prodajajo starejše izdaje ali jih odstranjujejo brez predhodnega testiranja zaradi zmanjševanja stroškov. Mnogi običajni prodajalci knjig, konsignacijske trgovine, trgovine z opuščenimi programi in podobno morajo potemtakem začeti z zavračanjem novih dobav izdaj izpred leta 1985, ter naglo odstraniti knjige s svojih polic, in jih v nekaterih primerih množično zavrniti.

Posamezne lastnike takšnih otroških knjig, knjigarne, antikvariate in trgovine z rabljenimi knjigami pozivajo k uničenju, torej zažiganju omenjenih knjig. Vsaka vrsta distribucije teh starih knjig je prepovedana, če se »distributer« prej ni prepričal, da bi lahko omenjene knjige kakorkoli škodile otrokom. Odredba se nanaša na vsebnost knjig v smislu kemijskih spojin, ki naj bi ogrožale otrokovo zdravje, torej svinec in podobne substance, ki se nahajajo v papirju.

Seveda je takšno odredbo mogoče interpretirati zelo široko, in poznavalci na osnovi tega sklepajo, da bo prišlo do velikanskega uničenja mnogih knjig iz »preventivnih razlogov«, čeprav danes ni znan niti en primer, da bi na osnovi zgoraj omenjenih substanc bil kakšen otrok oškodovan.

Lastniki tovrstne literature si ne morejo privoščiti, da bi tvegali. Sklepali bi lahko, da gre »samo« za otroško literaturo, vendar se kritiki zgražajo in spominjajo na zakone, sprejete v tretjem rajhu, ki so bili tem novim zakonom zelo podobni, in ki so povzročili, da je gorelo na tisoče knjig!

Kritiki svarijo pred tem, da je zelo majhen korak od prepovedi otroške literature do prepovedi ostale preveč kritične literature. Prav tako trdijo, da so starši tisti, ki odločajo o tem, kaj naj njihov otrok bere in česa ne.
Pred letom 1985 ni znan niti en primer, da bi kakšna otroška knjiga pri otroški populaciji povzročila kakršnekoli negativne zdravstvene posledice, zato je takšna prepoved čisto odveč.

Morda pa ni odveč z vidika vlade, opominjajo kritiki tega zakona, ker sprejetje le-tega omogoča, da se preveri, do kakšne mere ga je možno v realnosti uresničiti. Mnogi namreč verjamejo, da gre tukaj zgolj za testiranje prebivalstva in dovzetnost prebivalstva za bodoče tovrstne prepovedi.

Leto 1985 je bilo, simbolično gledano, dokaj ključna letnica, in do takrat je bilo še mogoče objavljati tudi politično »nekorektne vsebine«, recimo o nekorektnostih monetarnega sistema.

Nauk celotne zgodbe je, da najprej zažigajo otroške knjige, takoj zatem gre v zaton vsa ostala svoboda in izobraževanje. Hitler in Stalin sta bila zaradi takratnega zažiganja prepovedanih knjig precej provokativna. Današnji diktatorji tovrstne nagibe uresničujejo bistveno bolj subtilno, s pomočjo birokratskih odločb. Res je lep ta novi svet!

Vir: http://www.mmnews.de/index.php/200902182294/MM-News/USA-Bucherverbot.html
http://www.city-journal.org/2009/eon0212wo.html