Energijskim pijačam je najpogosteje dodan kofein, taurin in glukonolaktonom. Te substance vplivajo na centralni živčni sistem in priskrbijo tako imenovano motivacijsko energijo.

V Sloveniji popijemo več kot štiri milijone pločevink različnih energijskih pijač na leto. Prva se je pojavila pred 15 leti. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je začela uvažati znamko Red bull.

Energijske pijače lahko povzročijo dvig telesne teže, živčnost, razdražljivost, nespečnost, hitro bitje srca in povišan krvni tlak, v skrajnem primeru pa tudi zastoj srca. Energijskih pijač nikar ne dajajte otrokom in ne dovolite, da bi jih pili mladostniki! Nikar ne mešajte energijskih pijač z alkoholom!

Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne teže toksikološko izpostavljeni bistveno večjim količinam sestavin, kot so kofein, taurin in glukurunolakton, v primerjavi z odraslimi.

Po raziskavi, ki so jo izvedli na Univerzi v Buffalu je pitje teh pijač nepriporočljivo, ker vsebujejo trikrat, včasih pa tudi do desetkrat več kofeina kot druge brezalkoholne pijače.

Vsebnost kofeina v eni pločevinki energijske pijače je lahko enaka količini kofeina v štirinajstih pločevinkah kokakole.

Včasih pa jo celo dobimo po prstih. Ko se je ruska raziskovalna sonda Phobos 2 leta 1989 preveč približala eni izmed Marsovih lun, je njen oddajnik nenadoma utihnil. Isto se je lansko leto v avgustu zgodilo ameriški sondi Observer. Ruska sonda Phobos 1 pa do Marsa sploh ni priplula. Nekje na poti je preprosto izginila.

Ivan Mohorič je torej o votli zemlji pisal že pred več kot 15-imi leti. Novejše in še bolj podobne informacije o votli Zemlji najdemo na spletni strani www.prisluhni.si in sicer v članku Zemlja je votla – http://www.prisluhni.si/Zemlja-je-votla.html in pa Zgodovina nekoliko drugače – http://www.prisluhni.si/Zgodovina-nekoliko-drugace-2.html.

Ivan Antić v svoji knjigi Istorija galaksije, Zemlje i čoveka, ki je izšla leta 2005 v Beogradu, omenja naslednji sestavek (navajamo prevedenega): Vse do tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila teorija o votli Zemlji v šolskih učbenik ZDA sprejeta kot resnična. Nato pa jo je Rockefeller prepovedal in po njegovem nalogu je bila izvzeta iz šolskih knjig.

O votli Zemlji obstaja tudi tridelni video s hrvaškimi podnapisi, kjer je še malo bolj podrobno razloženo o teoriji votle Zemlje.

Votla zemlja – 1. del

Click here to view the embedded video.

Votla zemlja – 2. del

Click here to view the embedded video.

Votla zemlja – 3. del

Click here to view the embedded video.

P.S. Preberite si tudi članek Kaj se skriva na zemeljskih polih – http://www.skrivnosti-sveta.com/kaj-se-skriva-na-zemeljskih-polih/

http://ninamvseeno.org/zdravje/e/izdelki_aditivi.aspx?group=pija%E8e

ogledate seznam izdelkov z aditivi, medtem ko si na

http://ninamvseeno.org/zdravje/e/seznam_aditivi.aspx

lahko ogledate seznam vseh aditivov in preverite kateri so neškodljivi in kateri zelo nevarni.

V vzhodno obalo Združenih držav brez kakršnega koli predhodnega opozorila udari vrsta masivnih valov, ki se zgrnejo nad mesta in za seboj pustijo številne žrtve ter katastrofalno opustošenje. Nihče ne ve, zakaj se je to zgodilo in kaj jih še čaka.

V želji, da bi našli odgovore in s tem možne rešitve se predstavniki vlade obrnejo na izobčenega znanstvenika Johna McAdamsa, največjega poznavalca ekoloških katastrof, ki jih je zakrivila človeška roka.

McAdams se dela loti takoj in v sodelovanju  s Sophie Marleau, raziskovalko na oceanografskem inštitutu, se kmalu dokoplje do dokazov, da smrtonosni valovi niso delo narave (potresov na odprtem morju), pač pa uničujočih posegov človeka v krhko ravnovesje narave.

Zdaj morata s Sophie le še ugotoviti, kaj natančno je sprožilo to besnenje narave in kdo stoji za tem. Ni jima treba čakati prav dolgo, da ugotovita, da bo zanju tudi sama preiskava smrtno nevarna.

A KANAL – SMRTONOSNA EPIDEMIJA, film (1. in 2. del), nedelja, 15. 11. 2009 in nedelja 22. 11. 2009. ob 20.00 uri

Na centru za nadzor bolezni prejmejo klic panične stevardese, ki se nahaja na letalu na poti iz Avstralije proti Los Angelesu. Dr. Kayla Martin in njen partner Carl Ratner iz klica razbereta, da je med letom umrl 19-letnik, ki je imel visoko vročino in hude krče.

Zaradi zaskrbljujočih simptomov Kayla ukaže, da po pristanku vse potnike pošljejo v karanteno. Z odločitvijo pa se ne strinja losangeleški župan, ki meni, da je edini izbruh, ki jim preti, izbruh panike.

Kljub karanteni letalskih potnikov, se virus začne širiti, saj je eden izmed njih pobegnil na svobodo. Agent Troy Whitlock in ostali se povežejo z avstralskimi oblastmi, da bi odkrili izvor okužbe.

Ker se med prebivalci Los Angelesa okužba širi izjemno hitro, župan sprejme težko odločitev, da uvede karanteno za celo mesto. Upajo, da bodo na ta način pridobili dovolj časa, da zdravniki in raziskovalci odkrijejo orožje za boj proti virusu.

P.S. V filmu je omenjen H1N1. Na-ključ-je?

TV 3 – 10,5 POPOTRESNA APOKALIPSA, nedelja 15. 11. 2009, ob 20.00 uri

Pred nekaj leti je zahodno obalo Združenih držav stresel najhujši potres v zgodovini. Po tem silovitem rušilnem potresu je sezimologinja Samantha Hill odigrala eno ključnih vlog, saj je državi pomagala, da se je soočila z morda najhujšo naravno katastrofo v zgodovini in jo poskušala prebroditi.

Pod neposrednim poveljstvom ameriškega predsednika je sodelovala z geologom dr. Harrisonom Curtisom in kmalu postala simbol poguma in vztrajnosti. Ko se je že zdelo, da se položaj umirja, pa je nenadoma udaril cunami, popotresni val, in z obličja zemlje izbrisal Waikiki na Havajih. Takrat se je Samantha zavedla, da se uresničujejo njeni največji strahovi in da bodo po državi udarili še številni drugi popotresni oziroma od potresa spodbujeni fenomeni.

Tako silovit potres, ki je dosegel kar 10,5 stopnjo, je namreč prebudil že stoletja zamrlo potresno aktivnost zemlje. Tako se smučišče na znameniti Bald Mountain nenadoma znajde v primežu smrtonosnega oblaka dima in pepela, vrela voda potopi dolino Monument Valley, veliki jez Hoover Dam popusti in po dolini se z neverjetno rušilno močjo požene velikanski val vode, ki jo je zadrževal, sloviti predsedniški kipi na Mount Rushmoru pa eksplodirajo in se stopijo v neznansko vroči lavi.

Stopnjujoči se niz potresov, vulkanskih izbruhov, eksplozij, poplav in nenavadnih vremenskih pojavov grozi, da bo deželo povsem opustošil. A kaže, da se bo najhujše šele zgodilo: teksaška geološka prelomnica se razpira in grozi, da bo pogoltnila dva največja jedrska obrata v državi. Eksplozija, ki bi nastala, bi terjala na tisoče življenj.

Samantha in predsednik Hollister se strinjata, da bi jim na tej točki lahko pomagala le ena oseba – upokojeni znanstvenik, ki je pred leti takšno katastrofo celo že napovedal, to je Samanthin oče dr. Earl Hill, za katerega pa se bojijo, da je bil žrtev strahotnega potresa v Las Vegasu. Samantha se tako znajde pred najzahtevnejšo nalogo svojega življenja: poiskati očeta in z njegovo pomočjo rešiti deželo, ki se je znašla pred breznom jedrske apokalipse.

A KANAL – KATASTROFA V LONDONU, nedelja 1. 11. 2009 in nedelja 8. 11. 2009, ob 20.00 uri

Medtem ko londončani uživajo v sončnem vremenu, se ob škotski obali pripravlja nevihta biblijskih razsežnosti. Ko doseže obalo, popolnoma razdeja majhno mestece Wick, od tod pa se proti britanski prestolnici širi rušilni val. Londonske oblasti se ne pustijo vznemirjati, saj jih varujejo zapornice na Temzi, ki so znane po tem, da so nepremagljive.

Medtem se Rob Morrison komaj vrne s počitnic, ko ga že pokličejo zaradi vzdrževalnih del na zapornici. Istočasno se njegov odtujen oče, genialni profesor Leonard Morrison, trudi prepričati oblasti, da zapornice ne bodo vzdržale. Ko Rob izve, da je v poplavljenem mestecu Wick, umrl tudi njegov sodelavec, mu postane jasno, da bi tokrat lahko imel njegov oče prav. Toda nihče ju ne posluša.

Zapornica je končno popustila in London zalije nepredstavljivo velik val vode, ki uniči vse pred seboj. Kot vse ostalo končajo pod vodo tudi največje londonske znamenitosti – Big Ben, Tower Bridge, London Eye. Smrti za las uidejo Rob, Sam in Leonard, ki se zdaj zavejo, da lahko evropsko prestolnico rešijo le, če jim uspe priti do poplavljene strojnice in tako izčrpajo vodo. Načrt je izjemno tvegan, toda na nitki visi življenje osmih milijonov ljudi.

TV 3 – KONEC SVETA, nedelja 25. 10. 2009 in nedelja, 1. 11. 2009, ob 20.00 uri

Nad Zemljo se razbesni eno najhujših neurij v zgodovini človeštva, ki doseže moč 6. kategorije, najvišje, odkar človek izvaja meritve. Pariški Eifflov stolp zaradi močnih vetrov dobesedno razpade. Kamnite glave ameriških predsednikov se pod silovitim pritiskom kar sesedajo. Od velikih piramid v Egiptu ostane le še nekaj kupov kamenja, ko tisto področje zapustijo črni vrtinci, ki segajo od tal visoko v nebo.

Ko newyorški muzej naravne zgodovine pričnejo terorizirati trume žab, se poleg znanstvenikov v razlago teh težko razumljivih pojavov vključijo tudi religiozni fanatiki. Kar niti ne preseneča, saj so znanstveniki že leta in leta opozarjali na nevarnosti, ki jih prinašajo klimatske spremembe, a jih nihče ni bil pripravljen poslušati.

Šele zdaj, ko je morda že prepozno, se končno pojavi oseba, ki je pripravljena prisluhniti njihovim opozorilom – to je Judith Carr (Gina Gershon), na novo postavljena direktorica Zvezne agencije za naravne nesreče. Zdaj, ko časa ni več prav veliko, se Judith obrne na diskreditirano znanstvenico Faith Clavell (Shannen Doherty) in preučevalca tornadov Tommyja Tornada (Randy Quaid).

S skupnimi močmi morajo ugotoviti, kaj je tisto, kar je spodbudilo to besnenje vremena in razlog za nastali položaj dokončno odstraniti. Trojici se namreč vse jasneje dozdeva, da na delu niso samo klimatske spremembe, pač pa še nekaj veliko bolj pogubnega – človek.

In res se kmalu izkaže, da ima skupina teroristov v rokah vzvode, s katerimi nadzira vremenske pojave. Še več, svetu zagrozijo, da bodo z nadzorom vremenskih pojavov sprožili napad, kakršnega svet še ni doživel! Tako mora sedaj trojica zbrati pogum in se odpraviti v samo osrčje tega neurja 6. stopnje, za katerega kaže, da bo še povečalo svojo moč in Zemlji prineslo uničenje, ki bi lahko pomenilo tudi konec sveta.

Če vse to povežemo skupaj z intervjuji Stewarta Swerdlova, ki si jih lahko ogledamo na YouTube s srbskimi podnapisi, potem je več kot očitno – nekdo nam nekaj želi sporočiti ali z drugimi besedami – nas programirati.

http://www.youtube.com/view_play_list?p=11F3C6561821232C (intervju Stewart Swerdlow)

Tisto, čemer dajemo pozornost raste in ko smo v strahu, takrat je programiranje uma (mind control) najlažje. In še nekaj – ste opazili, kako v nekaterih zgoraj omenjenih filmih govorijo o »nadzoru« vremenskih pojavov oz. vremenskem vojskovanju? O tem pa več tukaj.

Nekdo bi rekel, ah, le en film, toda ti filmi še kako avtentično predstavljajo določene stvari. Tudi znanstveno fantastični filmi a la Možje v črnem 1 in 2, Dan neodvisnosti, Mars napada, Stik itd. itd.

Kaj lahko storimo ob vsem tem? Ne glede na to, kaj se dogaja v svetu, pomembno je, da delamo na sebi, svojemu umu in duhu, da živimo v harmoniji, notranjemu miru, ljubezni, kajti le-tako lahko soustvarjamo nov svet – svet, ki bo temeljil na vrednotah medsebojnega spoštovanja, radosti, ljubezni in sprejemanja.

Programiranje in kontrola uma delujeta lahko le v primeru, če verjamemo, da smo ločeni od božjega uma. Ko spoznamo, da smo vsi povezani med seboj in del celote, da je božji um vseprisoten in da je v nas ter ko se povežemo s tem virom tudi programiranje izgubi na učinkovitosti in moči, kajti božjega uma, po besedah Stewarta Swerdlova ni mogoče programirati.

Priporočamo ogleda posnetka v 4 delih, kjer dr. Russell L. Blaylock (ki je sedaj v pokoju in opravlja samo še raziskovalno delo) razloži, kako je z novo gripo in novim cepivom v resnici:

Prvi del:
http://www.youtube.com/watch?v=–nWrqIspnQ

Drugi del:
http://www.youtube.com/watch?v=nnaiubVJv8E

Tretji del:
http://www.youtube.com/watch?v=ktcoJW6mj1U

Četrti del:
http://www.youtube.com/watch?v=w5E2N4pliXs

Spodaj povzemamo nekaj pomembnejših informacij iz intervjuja:

1. Nova gripa je v bistvu zelo blaga, po nobeni lastnosti niti približno ni tako huda kot navadna gripa v preteklih letih.
2. Smrtnost je nizka v primerjavi z navadno gripo, tako pri odraslih kakor pri otrocih. Tudi nalezljivost je manjša kot pri običajni gripi.
3. Stopnja hospitalizacije je izjemno nizka – skratka, nikjer nobenega razloga za paniko!
4. 51 znanstvenih študij je zelo jasno pokazalo, da otroci, mlajši od dveh let, s cepljenjem proti gripi ne pridobijo popolnoma nobene zaščite.
5. 30-letna študija cepljenj odraslih proti gripi je tudi pokazala, da cepljenje absolutno NE zmanjša števila hospitalizacij in tudi ne umrljivosti od gripe – treba se je torej vprašati, ZAKAJ PROMOVIRAJO VAKCINE?
6. Po drugi strani pa so cepiva kontaminirana z drugimi virusi, delci mikroplazme, s strupenimi dodatki in konzervansi itd. Virologi se tega dobro zavedajo in za zaprtimi vrati burno diskutirajo o tem, ne dopustijo pa, da bi ti podatki prodrli v laično javnost. Kajti če bi ljudje vedeli, da cepiva povzročajo hude bolezni, kot so obolenja možganov, raka itd. TUDI ŠE 20 LET PO CEPLJENJU, pač ne bi tako hiteli po cepivo!
7. Ljudje imajo zmotne predstave, da se v sterilni viali cepiva skriva rešitev – in da je ta rešitev varna. V resnici pa viala vsebuje strupene snovi … in se zato močno odsvetuje, tudi če bi bilo cepivo učinkovito.
8. Tako zdaj vemo, da vakcina proti otroški paralizi tudi še zdaj, po treh ali štirih generacijah, povzroča možganske tumorje. Zdravniki to vedo, pred pacienti pa se to prikriva.
9. Javnost tudi ni seznanjena, da obstaja v cepivih na kupe t.i. Prikritih virusov, ki jih je težko prepoznati in izolirati. Ti povzročajo vrsto hudih degenerativnih možganskih obolenj. Pojav teh obolenj je v zadnjih 20 letih dobesedno eksplodiral! Prav tako avtoimunske bolezni, kot so astma, diabetes tipa 1 itd., vse pa je posledica cepljenj.
10. Poleg samih virusov so zelo zaskrbljujoči tudi adjuvansi, kakršen je skvalen. Ta ima za posledico izbruh drugih avtoimunskih bolezni – lupes, multipla skleroza, revmatoidni artritis. To so potrdile tudi številne študije na živalih.
11. Ta najnovejša cepiva so odobrili po hitrem postopku, ne da bi uporabili običajen pristop k preizkušanju varnosti in učinkovitosti (ki že itak ni posebno zanesljiv… ).
12. Vsi nam zagotavljajo, da so bile opravljene študije o varnosti vakcin, ne povedo pa tega, da so bile te študije opravljene na različici cepiv BREZ ADJUVANSOV, medtem ko ljudi pa cepijo z različico, ki adjuvanse vsebuje.
13. Dr. Blaylock zato napoveduje še precej več smrti zaradi cepljenja kot kdaj prej, ter veliko pojavov Guillain-Barrejeve paralize (http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=40406), medtem ko nosečnice izpostavljajo plod nevarnosti shizofrenije in avtizma. Velika je tudi nevarnost še za druge nevrološke bolezni. Ker dojenčki dobijo še druga cepiva, od katerih nekatera zatrejo delovanje imunskega sistema to pri njih poveča tveganje za smrt.
14. Cepivo torej ne le da ni učinkovito, ampak ima še nevarne stranske učinke.
15. Napovedi o visokem odstotku smrtnosti, če se ne cepimo, so čiste blodnje in niso osnovane prav na nobenem znanstvenem dejstvu.
16. Dr. Blaylock je preveril vse znanstvene študije, ki obstajajo o skvalenu: le tri študije trdijo, da je varen. Prvo je objavil Novartis, ki skvalen v svojem cepivu uporablja, drugo je objavil Tyronne, ki skvalen izdeluje, tretjo pa ameriško Ministrstvo za obrambo. VSE ostale študije (se pravi, vse tiste, ki so bile neodvisne), so potrdile nevarnost skvalena in dejstvo, da povzroča hude avtoimunske bolezni.
17. Gre torej za ostudno, načrtovano pobijanje ljudi, zlasti pa imunsko ogroženih – se pravi otrok, starostnikov, nosečnic in bolnih ljudi.
18. Izdelovalci se izgovarjajo, da se skvalen nahaja v kozmetiki in mnogih živilih, ter da zato ni nevaren. Toda velika razlika je med tem in pa med vbrizgavanjem sintetičnega skvalena v mišico. Tak način ustvarjanja “imunosti” je nenaraven – posledica je možgansko vnetje, izguba spomina, izguba koordinacije gibov … To se lahko pojavi mnoga leta pozneje. To je v znanstveni literaturi odlično dokumentirano, a zagovorniki cepiv si še kar zakrivajo oči.
19. Poleg adjuvansov vsebujejo cepiva tudi živo srebro. Slednje pa že tudi v najmanjših koncentracijah poškoduje možgane. Tam se kopiči in ostane v možganih desetletja, pogosto tudi do konca življenja.
20. Cepiva vsebujejo tudi aluminij – prav tako strup za možgane. Tudi aluminij se v možganih kopiči, povzroča pa vnetja, alzheimerjevo, parkinsonovo in lou-gehrigovo bolezen. ALS oz. amiotrofična lateralna skleroza je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji. Pojav ALS se je pri ameriških vojakih po cepljenju povečal za 200 %.
21. Če sta živo srebro in aluminij prisotna hkrati, škodljivo delovanje drug drugega še potencirata!
22. V ZDA oblasti trdijo, da bo zaradi nove gripe umrlo nad 90.000 ljudi. To pa je popolna laž. Za navadno gripo tam letno umre ca. 1.500 ljudi, nova gripa pa je, kot povedano že na začetku, milejša od običajne.
23. Ljudje, ki živijo in se prehranjujejo zdravo ter skrbijo za svoj imunski sistem, niso praktično v nobeni nevarnosti, da bi zboleli za novo ali “staro” gripo!

NASVET DR. BLAYLOCKA:

Če ste se zaradi pritiska v službi prisiljeni cepiti, lahko blokirate sistemske reakcije, če takoj po injekciji pritisnete na mesto vboda zelo hladno krpo, še bolje pa oblogo z ledom. Nadaljujte z oblogami par dni. To omili tudi reakcije možganov (ker smo preprečili sistemsko reakcijo). Še zlasti s tem pomagamo otrokom (pri vsakem cepljenju, ne le pri tem).

Pomaga tudi jemanje turmerika ali kurkume, kvercetina in vitamina D, v kombinaciji z ribjim oljem (in še z malo olivnega olja, zaradi boljše absorbcije). Otroci potrebujejo 2.000 IU vitamina D na dan, odrasli pa 5.000 do 10.000 IU.

Ta mešanica ne le ublaži pretirane reakcije na virus (citokinske nevihte, več o tem preberite tule: http://www.jana.si/aktualno/vroca-tema/Novi-virus-gripe-ubija-tudi-mlade-in-zdrave.html), ampak tudi pomaga tvoriti snovi, ki pobijajo viruse, bakterije, glivice itd.

Pomaga tudi jemanje multivitamina, zlasti pri starejših. Z dobrim multivitaminom se nevarnost za smrt zaradi gripe zmanjša na manj kot stotinko odstotka.

P.S. In še nekaj zanimivega o dogajanju v Ukrajini, o čemer naši mediji ne poročajo veliko – http://www.pozitivke.net/article.php/20091112105443147

Vir: Internet

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Rockfellerjeva fundacija je poskrbela za širitev evgenike in s financiranjem tudi usmerjala njeno delovanje. Njihova fundacija je s 250.000 dolarji podprla nastanek berlinskega inštituta za psihiatrijo Kaiser Wilhelm, kar bi danes pomenilo 26 milijonov dolarjev. Vodilni psihiater tega inštituta je bil Ernst Rudin, ta pa je postal glavni arhitekt evgeničnega programa Adolfa Hitlerja.

Učinek petnajstletnega financiranja nemške evgenike Rockefellerjeve fundacije je pripeljal do vzpona dr. Josefa Mengeleja, čigar toksikološke raziskave na dvojčkih in različnih rasah so vsem dobro znane.

In ni naključje, da bolni um družine Rockefeller še vedno vztraja pri financiranju projektov človeške depopulacije.

Kdor je doslej dvomil o zgoraj napisanem, ga morda prepriča, da je ideja Rockefellerjev o depopulaciji planeta še kako živa. Ujeti so bili pri delu. Rockefellerjeva fundacija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravila projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. Cepivo so preizkusili v siromašnih državah Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih.

Mehiška katoliška organizacija Comite pro vita de Mexico je pregledala omenjeno cepivo in z začudenjem ugotovila, da je v cepivu prisoten človeški hormon gonadotropin (hCG). Strokovnjakom, ki so preizkušali cepivo, se je zdelo nelogično, čemu je z antigenom, ki rabi kot cepivo proti tetanusu, primešan človeški hormon hCG. Ta hormon omogoča stabilno nosečnost. Ugotovili so, da ta človeški hormon skupaj s tetanusovim toksinom izzove posebno obliko imunskega odgovora. Človeško telo na takšno kombinacijo odgovori tudi s tvorbo protiteles proti hCG. Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav. Tu se zgodba še ne konča. Comito pro vita del Mexico je raziskoval dalje in ugotovil, da je bil ta program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije namenjen zgolj ženskam v starosti od 15 do 45 let.

Izkazalo se je, da Rockefellerjeva fundacija skupaj s populacijskim odborom Johna D. Rockefellerja, Svetovno banko, Programom za razvoj Združenih narodov, Fordovo fundacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo dvajset let financirala razvoj cepiva proti plodnosti z vgradnjo hormona gonadotropina v cepivo proti tetanusu.

Veliki dvom

Morda se bo komu zdelo, da gre za nenavaden in dolg uvod. Prepričan sem, da je bil potreben, kajti rad bi dal težo dejstvu, da Svetovna zdravstvena organizacija, kot najvišja avtoriteta globalne in slovenske medicine, kroji toksikološke ocene pesticidov in njihovih razpadnih produktov. Že dolgo dvomim o verodostojnosti Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaščito zdravja prebivalcev. Zgornja zgodba je do konca poglobila moj dvom.

Osebno vidim priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na področju toksikoloških ocen zgolj kot organ, ki postavlja zgornjo mejo strupenosti, ki pri prebivalcih še ne pokaže takojšnjih vidnih učinkov pesticidov. S tem Svetovna zdravstvena organizacija na široko odpira multinacionalkam svetovni trg za prodajo pesticidov.

Kadar koli in kjer koli je beseda nanesla na neželene učinke pesticidov in njihovih razgradnih produktov, se je vsem zdelo čisto samo po sebi umevno, da se pogovarjamo o dovoljenih mejnih vrednostih. Torej gre za apriorno dejstvo, ki smo ga brez ugovora dolžni sprejeti brez posebnega razpravljanja. Šele izstop iz tega začaranega kroga prisilnega dialoga v dovoljene koncentracije omogoča tehten razmislek posameznika, ali je pripravljen funkcijo svojih organov jeter, ledvic, imunskega sistema dati na razpolago agrokemijskemu lobiju.

V ta razmislek spada tudi naslednje vprašanje: ali sem dolžan sprejeti vdor multinacionalk v svoje telo? Ali je ta vdor kršitev temeljnih človekovih pravic?

Nevarna kemija

Pri iskanju odgovorov na zgoraj postavljena vprašanja sem potreboval najprej tehten materialni dokaz. Zato sem se skupaj s še nekaterimi somišljeniki odločil, da na zavodu za transfuzijo krvi pridemo po legalni poti do naših krvnih vzorcev. Naše krvne vzorce smo odnesli na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, ki pri nas že leta uživa velik ugled in zaupanje.

Ob dejstvu tako imenovanih varnih količin in nazivne kemijske varnosti so v moji krvi odkrili HCB 0,25 ng/g seruma, DDE 3,6 ng/g seruma, PCB 138 0,55 ng/g seruma, PCB 153 0,80 ng/g seruma, PCB 180 0, 57 ng/g seruma. Prvi dve snovi, HCB in DDE, so ostanki organoklornih pesticidov, drugi trije, PCB 138, 153, 180, pa so poliklorirani bifenili. Vse našteto med drugim povzroča tudi rakava obolenja. Ob tem dejstvu sem bil deležen tolažbe, da je to običajna krvna slika povprečnega Evropejca in da je ponekod še bistveno slabše.

Ta tolažba me ni prepričala in potolažila. Dejstvo je, da me bodo omenjene snovi, ki sem jih v svoje telo vnesel s hrano, uvrstile na statistični seznam umrlih za rakom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je samo stvar časa.

Zastrupljene hruške

In ker takšne usode ne želim svojim potomcem, sem postal nasprotnik kemizacije okolja. Kemijska varnost pa je stvar politike in moči lobistov, ki politiko oblikujejo. V Sloveniji je kemijska varnost razpršena med ministrstva za zdravje, kmetijstvo in okolje. Zaradi večje strokovnosti in stabilnosti kemijske varnosti je Republika Slovenija ustanovila Urad Republike Slovenije za kemijsko varnost in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Kot pomoč vladi in garant previdnostnega principa pa je v zakonu o kemikalijah nastavek za medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ta komisija je bila v zadnjih petnajstih letih tarča številnih demontaž agrokemijskega lobija in je danes v celoti impotentno telo. Po zadnjih podatkih se ga državni uradniki, odkar je pod vodstvom nevladnih predstavnikov, ne udeležujejo v zadostnem številu, tako da sklepčnosti ni.

To telo in ministrstvo za zdravje bi morali svetovati Vladi Republike Slovenije, katere politika je tista, ki zagotavlja varno okolje, čisto pitno vodo, zdravo hrano.

Da pa je to res, lahko vzor poiščemo pri francoski vladi. Francija je januarja letos prepovedala 30 pesticidov. Moto politike je bil preprost: potrebno je zmanjšati obremenjenost okolja s kemikalijami. Seveda takšna politika ne nastane čez noč. Za to odločitvijo je v ozadju stroka, ki je mesece tehtala, čemu se lahko odpove, ne da bi s tem povzročila škodo kmetijstvu in svojemu gospodarstvu.

Moja izkušnja odnosa politike v slovenskem prostoru do stroke je podobna, kot jo ima 900 znanstvenikov okoljske agencije Združenih držav Amerike, ki so pri svojem strokovnem zavzemanju za zdravje in čistejše okolje doživeli najmanj en pritisk politike.

Jaz sem na ministrstvu za zdravje doživel po prepovedi rakotvornega pesticida acetoklor prestavitev, preverjanje sposobnosti, poskus prisile v psihiatrično zdravljenje, skonstruiran disciplinski postopek, vrnitev na ministrstvo za zdravje na podlagi sodne odločbe in premestitev na popolnoma benigna dela, daleč stran od varovanja okolja in zdravja ljudi. Primer zastrupljenih hrušk ni razkril zgolj arogance agrokemijskega lobija; razkril je štiriletno zimsko spanje politike in uspešnost nevtralizacije ključnih strokovnih organov te države, ki – namesto da bi skrbela za zdravje ljudi – skrbi za svojo selitev v čim bolj eminentne prostore.

Ker pa je klormekvat snov, ki vpliva na oplodilno sposobnost spermijev in se v javnosti in svetu predstavlja kot toksikološko neproblematična, se ne morem znebiti občutka, da je to še ena izmed diaboličnih zamisli depopulacije planeta zemlje. Klormekvat deluje kot oralni spermicid že pod mejo, ki je dovoljena v žitih. In ni mi ušla raziskava, ki priporoča zmanjšanje količine zrnja v krmi za prašiče, da bi se izognili težavam z njihovo plodnostjo.

Vir: Dr. Gorazd Pretnar, biolog in ekolog, dne 26. 4. 2009

V e-pošti je zaslediti popolnoma netočno trditev, da je trenutno gojenje GSO poljščin prepovedano in jih bomo zdaj z zakonom dovolili. Zato se javnost poziva PROTI predlaganemu zakonu.  Dejstvo pa je, da trenutno vsak lahko pred vašim pragom goji GSO poljščine, ki so v EU dovoljene, ne da bi vas vprašal in ne da bi odgovarjal za škodo, če to pripelje do kontaminacije vašega ozemlja.

Zakon pa bo prvič postavil ovire za takšno početje. Med drugim: tisti, ki bodo želeli gojiti GSO, bodo morali zaprositi za pisno dovoljenje vse sosede, končati posebno usposabljanje, registrirati parcele, na katerih bi to radi počeli, in če teh pravil ne bodo upoštevali, jim grozi tudi visoka denarna kazen.

Res je, da zakon GSO poljščin ne prepoveduje. Tega po trenutno veljavni (gnili!) svetovni zakonodaji (ki jo narekuje WTO) ne more storiti. Dejansko pa je dovolj restriktiven, da bo vsem zainteresiranim dal jasno vedeti, da jih čaka veliko ovir in veliko tveganj, če se spustijo v kaj takšnega.

Izražanje našega mnenja in protest so zelo zaželeni, vendar bi jih bilo bolj smotrno uporabiti z namenom, da “zapremo” še nekaj lukenj v tem zakonu – kot je na primer odprto vprašanje odškodnin in varnostnih pasov. Z zavračanjem zakona pa bomo Monsantu in drugim GSO korporacijam naredili zelo veliko uslugo, ker jim bomo omogočili vstop brez vseh ovir.

Poročilo, ki povzema mnenje Koalicije proti GSO in je ZA predlagani zakon, lahko preberete v informaciji ITR-ja na: http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=471.

Pobudo organizatorke shoda, Mete Vrhunc, objavljamo na:
http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=472.

Zanimiv je tudi prispevek študentke z biotehniške fakultete – piše namreč o pritiskih na študente, ki ne zagovarjajo GSO tehnologije. Preberite ga na:
http://www.skrivnosti-sveta.com/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/#comments.

Ne pustite se manipulirati zvenečim besedam. Pozanimajte se o vsebini in ustvarite svoje mnenje!

Vir: Sanja Lončar, urednica novic Skupaj za zdravje človeka in narave

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem!

Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.  Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000. krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi (Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest »odkrili« najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.

Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

Avtorica članka: Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

P.S. Med drugim smo dobili tudi e-poštno sporočilo od Bena Zupana, ki se z vodo ukvarja že 10 let in je sodeloval pri testiranjih kot radiestezist. Tudi on sporoča, da je voda iz pipe boljša od 90% ustekleničenih voda in vedno sveža.

Na internetu smo zasledili odličen članek (sicer je v angleščini) o prašičji gripi, katerega močno priporočamo, da si ga preberete. Omenjeni članek osvetli vse skupaj še iz nekoliko drugačne perspektive, kot pa nam jo uradno ponujajo množični mediji. Avtor članka je Joseph Mercola, preberete pa si ga lahko bodisi na njegovi spletni strani, bodisi na spletni strani Doctors are dangerous.

Mercola.com – http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2009/04/29/Swine-Flu.aspx

Doctors are dangerous – http://www.doctorsaredangerous.com/articles/swineflu.htm

In še kratka “zanimivost”, ki je tudi omenjena v tem članku. Zaradi malarije vsak dan umre okoli 3.000 ljudi, pa to ni razglašeno za pandemijo temveč za “zdravstveni problem”.

Velja si zapomniti, da je ajvečje orožje za manipulacijo množice ljudi strah. Če je narod prestrašen nima možnosti, da razmišlja o kakšnih drugih stvareh, ki se medtem, ko je vzpostavljen “strah” delajo “podtalno”. To je preprosti način delovanja na način – PROBLEM – REAKCIJA – REŠITEV. Naprej ustvarite problem, nato ustvarite reakcijo (prestrašene ljudi)i in nato ponudite rešitev. Samo toliko v razmislek …

Omenjena poslanska skupina je podprla prizadevanja za Slovenijo brez GSO in vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na njihovi spletni strani www.zares.si/peticija je omogočila tudi podpisovanje peticije za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.

Prispevajte po svojih močeh in pomagajte širiti pobudo, da čim več Slovencev podpiše svoj delež k ohranjanju naše dežele zdrave za nas, danes in naše potomce.

Tokratno pobudo poslanske skupine Zares toplo pozdravljamo in s širjenjem le-te upamo, da bo čim več Slovencev izvedelo in spoznalo, kako pomembno je, da ohranimo Slovenijo brez GSO.

Še naš kratek pripis o tej pobudi -  Škoda je le, da gre za začasno (in ne trajno) prepoved uporabe GSO, a vseeno je tudi to boljše, kot pa nič oz. zgolj pasivno čakanje (kot pogosto počnejo v politiki).

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako bodo naši politiki pripravljeni ohraniti Slovenijo brez GSO, če bo prišla kakšna uredba iz Bruslja v smislu, da je potrebno obvezno dovoliti uporabo GSO v vseh članicah EU. Morda se zdi kaj takšnega kot znanstvena fantastika, a vseeno – tale prejšnji stavek ni tako iz trte zvit …