V kolikor uporabljate Wi-Fi v domačem okolju, pa ga po uporabi obvezno izključite. Prepričani smo, da bo zvečer tudi vaš spanec precej boljši brez vključenega domačega Wi-Fi omrežja.

Click here to view the embedded video.

P.S. Izvedeli smo tudi, da se Kanadska profesorica Magda Havas veliko ukvarja z raziskovanjem elektromagnetnega smoga. Če vas zanima več obiščite njeno spletno stran www.magdahavas.com.

Na Facebooku obstaja o tem tudi slovenska stran https://www.facebook.com/events/242732285801564/

Za več informacij pa si lahko ogledate tudi spodnja dva videa s slovenskimi podnapisi.

Click here to view the embedded video.

Click here to view the embedded video.

Slovenska protesta proti sporazumu ACTA, ki ogroža človekove pravice in svobodo interneta bosta 4. 2. 2012 v Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani bo na Kongresnem trgu, v Mariboru pa na Trgu Leona Štuklja. Oba protesta bosta potekala istočasno, se pravi od 12.00 do 15.00 ure. Vabljeni!

Več v spodnjem videu, lahko pa si preberete tudi obširnejši članek v angleščini z  naslovom The Psychedelic Secrets of Santa Claus.

Click here to view the embedded video.

Kasneje so ta fenomen opazili tudi pri psih. Če se je čistokrvna psica prvič parila z mešancem, ne glede na to, kolikokrat so jo kasneje parili s čistokrvnimi psi, ni mogla roditi čistokrvnega psa. Enako so ugotovili tudi pri golobih – če golobico prvi pari mešanec, nikoli ne more roditi čistokrvnega goloba, ne glede na to, da se kasneje pari s čistokrvnimi golobjimi samci.

Pri telegoniji ne gre le za živali, gre tudi za ljudi. Če devico razdeviči črnec, kasneje, ko je noseča z belcem, lahko rodi temnopoltega otroka. A to je jasno vidno in izraženo dejstvo. Le koliko, je še takšnih, ki niso tako očitna in jasno izražena?

Eden najbolj obširnih in podrobnih zapisov o telegoniji v slovenskem jeziku si lahko preberete v knjigi Vladimirja Megreja: Obredi ljubezni – Nova civilizacija 2. del. V tej knjigi s pomočjo puščavnice iz Sibirske Tajge Anastasije opisuje pomen poročnih ritualov pri prednikih, ki so se imenovali Vedrusi. Prav tako poudarja pomen resnične ljubezni med partnerjema in kako lahko »očistita« svoji energiji pred spočetjem potomca.

Ob tem se lahko vprašamo ali ima ženska nedolžnost, ne samo moralni, temveč tudi genski pomen? Ali so genski zapisi žensk, ki so imele veliko spolnih partnerjev nečisti? Ali imajo vpliv na genski zapis vpliv tudi predhodne spolne partnerice moških? Na koncu se porodi čisto logično vprašanje – čigavega otroka pravzaprav vzgajamo?

Po teoriji telegonije je tako, da čeprav je ženska prišla v zakon kot devica, a ljubi drugega, ne pa moža, rodi otroka, ki ima značilnosti osebe, ki jo ljubi, in ne moža. S fizikalnega stališča lahko razložimo, da spolni odnos ne predstavlja samo »mesene« združitve oz. izmenjavo genov, temveč gre za zelo močno koncentracijo energije. Menijo celo, da ima ta energija večji pomeni, kot sam genski zapis.

Telegonija je bila zelo dobro poznana do 19. stoletja, nato pa se je nanjo nenadoma pozabilo. S knjigami puščavnice Anastasije in starodavnim znanjem Vedrusov pa se je znova povečalo zanimanje zanjo. Vse je energija in vredno je razmisliti tudi o tem – kdaj, kje in komu dajemo svojo (spolno) energijo.

Več o informacij o telegoniji si lahko preberete tudi na:
www.duhovnaizgradnja.com
www.dr-tatjanadjordjevic.com

Click here to view the embedded video.

Datoteka je v .pdf formatu in si lahko prenesete na svoj računalnik tako da KLIKNETE TUKAJ ali pa na zgornjo sliko.

Click here to view the embedded video.

Kakšna je karoserija današnjih sodobnih avtomobilov? Hm … če si pogledamo slike prometnih nesreč vidimo, da je karoserija pogosto čisto zverižena in neprepoznavna. V poletnih dneh včasih s strahom gledamo v nebo, kaj pa če bo toča, saj se že ob malo večji toči poznajo udrtine na avtomobilu. In seveda – sodobna avtomobilska karoserija rjavi, kar pa ne moremo reči za karoserijo od konoplje.

Avtomobili narejeni iz konoplje bi bili nerjaveči, bolj zanesljivi, imeli bi daljšo življenjsko dobo in seveda bili bi lažji. Namreč, sodoben avtomobili iz klasičnega jekla tehta okoli 1.300 kg, primerljiv avtomobil iz konoplje pa le 900 kg. Konoplja je za eno tretjino lažje od jekla toda desetkrat bolj čvrsta. Seveda pa lažji avtomobil pomeni tudi prihranek pri gorivu.

A tu se zgodba še ne konča … Na njivi v velikosti 60 x 60 metrov lahko v enem letu pridelamo toliko konoplje, da proizvedemo za okoli 6.800 litrov dizelskega goriva. Na leto porabimo za vožnjo okoli 1.800 litrov dizelskega goriva in okoli 3.800 litrov za ogrevanje hiše in toplo vodo. Če vse skupaj seštejemo dobimo 5.600 litrov, kar pomeni, da bi z njivo posajeno s konopljo v velikosti 60 x 60 metrov pokrili energetske potrebe ene družine.

Skratka, tisti, ki govorijo o energijski krizi in pomanjkanju virov nam mečejo le pesek v oči. Energijskih virov je več kot dovolj, le da se nekaterih ne sme uporabljati, ker so zakonsko prepovedani.

Vir: Oddaja Na robu znanosti na HTV-ju.

P.S. Še Več o konoplji in uporabi le-te si lahko ogledate v spodnjem videu (ima šest delov).

Click here to view the embedded video.

Trenutno nam še ni poznan slovenski prevod, zato delimo naprej hrvaškega. Verjamemo, da boste kljub vsemu razumeli bistvo knjige in dobili nov, drugačen vpogled o naši zgodovini, sodobnem času in dogodkih, ki se dogajajo v svetu.

E-knjigo (je v .pdf formatu) si lahko prenesete na svoj računalnik tako da KLIKNETE TUKAJ ali pa na sliko e-knjige.

Naj vas spremlja obilje svetlobe, radosti in ljubezni

Spodaj so trije članki (od mnogih), ki poročajo, da se je Islandska vlada odločila spremeniti ustavo in jo narediti po volji ljudi. Dobesedno. Ker so skoraj vsi Islandci priklopljeni na internet, je vlada odprla Facebook profil, na katerem lahko vsak državljan prispeva svoje predloge, kaj naj bi bilo napisano v ustavi.

Ustavni svet, ki trenutno pripravlja osnutek nove islandske ustave, je predstavil radikalne ideje o tem, kako naj se imenuje vlada in kako dolgo naj bi bil njen vodja, predsednik vlade na tem položaju. Ena od idej je tudi, da parlament izvoli predsednika vlade, ki nato imenuje ministre v svojem kabinetu. Prav tako je bilo predlagano, da nihče ne bi smel biti predsednik vlade več kot deset let in da naj glasovanje o nezaupnici vladi vedno spremlja predlog za naslednika premiera.

Druge novosti, ki so bile obravnavane s strani ustavnega sveta so, da bi bili naravni viri Islandije v skupni lasti vseh državljanov in da bi morali ostati v lasti naroda za vedno. Naravne vire je treba uporabljati na trajnosten način. Svet še predlaga, da jih nikoli ne prodajajo ali uporabljajo kot način zavarovanja.

Članki spodaj so v angleščini (kdor ima težave z jezikom, naj uporabi spletni prevajalnik)

Mob rule: Iceland crowdsources its next constitution | World news | The Guardian

Tech-savvy Iceland goes online for new constitution

Iceland Crowdsources Its New Constitution

V Sloveniji je najbližje temu spletna stran Predlagam.vladi.si , kjer lahko državljani podajajo svoje predloge, jih komentirajo in zanje glasujejo.

V letu 2010 je bilo v spletno aplikacijo prijavljenih okoli 3.000 uporabnikov, ki so podali 1.200 predlogov. Podrobnejšo statistiko in poročilo o projektu, ki traja od leta 2009 dalje najdete tukaj.

Država smo ljudje in ne politiki, ki so sami sebi namen!

Avtorica prispevka: Manca Razboršek

Ta zakon določa spojitev Federal Reserve ter vladne zakladnice v eno entiteto. Vlada naj bi tako dobila nazaj moč izdajanja denarja v lastne roke, izdajala pa naj bi ga glede na realne potrebe ter emitirala skozi javne projekte. Bankam bi bilo prepovedano multiplicirati kredit ter tako ustvarjati knjižni denar, omejene bi bile zgolj na posojanje do višine njihovih rezerv (vpeljana bi bila torej 100% rezervna zahteva). Z drugimi besedami: sedanji monetarni sistem, ki temelji na dolgu, bi bil spremenjen v dolga prost sistem.

Več o zakonu si preberite tule: http://www.monetary.org/amacolorpamphlet.pdf

Skeptiki se sicer na nek način upravičeno bojijo vladnega izdajanja denarja (primer pretiranega tiskanja bankovcev v nekdanji Jugoslaviji) ter svarijo pred skrčenjem denarja v obtoku – deflacijo. Toda vse je odvisno od tega, kako je rešitev vpeljana in koliko in za kaj se porablja novo emitirani denar. Vse to jemlje v obzir tudi American Monetary Act, katerega je pod drobnogled vzel japonski makroekonomski raziskovalec Kaoru Yamaguchi. V svoji raziskavi je ugotovil, da bi zakon imel več pozitivnih posledic za ekonomijo, namreč:

- odplača vladni dolg
- preskrbi sredstva za infrastrukturo ter tako zmanjša brezposelnost
- ne povzroča inflacije

Tukaj je povzetek iz njegove študije: »Runaway accumulation of government debt in Japan (and many OECD countries) under the recent financial crises seems to deprive the government of its effective policy discretion due to the burdens of debt repayment. This paper first examines that the government debt is structurally built in the current macroeconomic system of money as debt which is founded on the Keynesian macroeconomic framework, and it becomes very costly to reduce it, within the scheme, by raising tax or cutting expenditure.

Then, it demonstrates how the government debt could be liquidated without cost under an alternative macroeconomic system of debt-free money that is proposed by the American Monetary Act. Finally, it is posed that debt-free macroeconomic system is far superior to the debt-burden current macroeconomic system in a sense that it can notonly liquidate government debt but also attain higher economic growth.«

Celoten tekst si lahko preberete tule: http://monetary.org/yamaguchipaper.pdf

Prednosti sistema, ki ne temelji na dolgu, so očitne. Med drugim onemogoča formiranje priviligiranesa sloja bančnikov. Dobra novica je, da je zakon, ki temelji na American Monetary Act, v zakonodajno proceduro že predlagal kongresnik Denis Kuchinich v svojem predlogu HR 6550: http://www.monetary.org/hr6550bill.pdf

V Evropi prav tako obstajajo skupine, ki si prizadevajo za podobno monetarno reformo. Ena izmed njih je Positive Money iz Velike Britanije, ki je prav tako že izoblikovala okvirno zakonodajo: http://www.positivemoney.org.uk/draft-legislation/

Na reformnem področju se sicer pojavljajo tudi predlogi za formiranje javnih bank (glej npr. http://www.publicbankinginstitute.org/), vendar je jasno, da je sistem potrebno spremeniti v temeljih. Čeprav boljša rešitev kot zasebno profitno naravnano bančništvo, javno bančništvo še vedno ne odpravlja prevarantske multiplikacije kredita. Več o kritiki teh predlogov si preberite tule: http://www.monetary.org/moneyscenefive.html

V Sloveniji gibanja za monetarno reformo še nimamo, se pa vedno več posameznikov ukvarja z monetarnim problemom ter skuša širiti zavedanje o teh vprašanjih. Osnovne informacije o tem, kako deluje sedanji finančni sistem in kakšne so možne rešitve si lahko preberete v tekstu z naslovom KRATKA ZGODOVINA DENARJA IN CENTRALNEGA BANČNIŠTVA, ki jo prosto dobite na tejle povezavi: http://www.ujet.si/wp-content/uploads/2011/06/Kratka-zgodovina-centralnega-ban%C4%8Dni%C5%A1tva-junij-2011.pdf

Avtor članka:  ales.sonce@gmail.com