Svetovna ekonomija bo potrebovala novo rezervno svetovno valuto – kaj bi lahko bila alternativa? Skozi celotno zgodovino človeštva je bilo zlato edina valuta, s katero so se strinjali vsi trgovski partnerji.

In brez dvoma bo nova rezervna svetovna valuta DELOMA krita z zlatom. To bo povečalo povpraševanje po zlatu in zato bo šla cena zlata gor. Ni variante, da je trg že vključil ta scenarij v obstoječo ceno zlata, je pa to neizbežno.

Svetovna ekonomija je kompleksen sistem, vendar ne potrebujete kristalne krogle, da bi videli kam gre. Največji dolžnici ZDA in Japonska bosta kmalu prisiljeni vrniti se k novim reševalnim programom oz. digitalnemu tiskanju denarja brez podlage (t.i. quanititive easing), kar na dolgi rok pomeni uničenje vrednosti papirnatih valut.

To bo povzročilo dvig obrestnih mer in hiperinflacijo.

Denar se bo stekal v zlato, srebro in nafto kot rezervne valute.

Vlade prezadolženih držav si ne bodo mogle več privoščiti vzdrževati svojih dolgov in izpolnjevati socialnih transferjev, ki so jih obljubile.

Kaj torej narediti?

Če drugega ne:

1. Ne »kupujte« pravljic, ki vam jih prodajajo »mainstream« mediji in finančna industrija.
2. Vedno imejte v mislih »veliko sliko«.
3. (Do)kupujte zlato in srebro v obliki malih palic ob cenovnih korekcijah, kot je ta, ki smo ji priča v zadnjih 30 dneh.
4. Kupujte in držite le delnice podjetij, katerih prihodki se lahko povečajo tudi med inflacijo ali imajo visoke in zanesljive dividende.

Zlato ima še ogromno potenciala za rast! Vsaj 385% glede % delež, ki ga je imel v svetovnih finančnih naložba na vrhuncu zadnje zlate manije leta 1980:

In koliko bi morala DANES biti cena zlata glede vse ne-zlate rezerve papirnatega denarja?

Vas zanima do kam lahko še zraste cena zlata?

Zgoraj je graf 50-letne zgodovine razmerja med zlatom in bogastvom – cena zlata / indeks svetovnega BDP. Trenutno je razmerje pri 78, kar je daleč od rekordnih 368 iz leta 1980.

Da bi cena zlata ponovno dosegla ta nivo, bi morala biti cena unče zlata 5.837$. Pričakujemo pa , da bo panika na vrhuncu zlate manije bistveno večja kot leta 1980!

Toda, osredotočite se raje na SREBRO! Srebro ima 4-krat večji potencial kot zlato! Pri trenutni ceni zlata okoli 1.200$ za unčo, bi morala biti cena srebra zgodovinsko gledano 72$, je pa le 18$ za unčo!

Priporočam razmerje: 70% v srebro in 30% v zlato. To je ravno obratno kot priporočajo vsi ostali!

Avtor članka: Andrej Bohinc, univ.dipl.ekon.

Marsikaj nam je bilo zamolčano, veliko potvorjeno, neresnično, skratka – sodobni človek se šele v zadnjih nekaj letih bolj začenja zavedati kaj se dejansko dogaja v svetu. Knjiga Zorana Železnikarja z naslovom Človek je več, odkriva naše pravo zgodovinsko poreklo, odstira tančico naše zamolčane preteklosti ter na preprost in prijazen način vodi od ene duhovne modrosti k drugi. Knjiga je plod skoraj dveh desetletij avtorjevih iskanj in študija različnih virov, ki jih je v knjigi povezal v smiselno in logično celoto.

Ko boste prebrali poglavje z naslovom Poskus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja se vam bo odprl povsem nov pogled na človekovo preteklost in sedanjost. Postalo vam bo jasno zakaj se v svetu dogaja, kar se in kako elita s pomočjo politikov, bankirjev in finančnih ustanov že mnogo, mnogo let, tiho in v ozadju vodi svet.

Le-ta elita se na različne načine trudi, da bi človek ostal omejen v svojem zaznavanju, dojemanju in razumevanju sveta in vesolja v katerem živi. Človek, ki je neveden, ki ne razmišlja s svojo glavo – takšnemu človeku je lahko vladati, ga voditi in sprejel bo vse rešitve, ki mu bodo ponujene. Toda človek, ki je prebujen, ki se zaveda svoje Božanske narave, povezanosti z naravo, vesoljem in Kreatorjem vsega kar je, takšnega človeka ni mogoče voditi.

Skratka, človek je več, mnogo več, kot smo si znali predstavljati in smo mislili doslej. A kako bi to vedeli – doslej so nas vzgajali tako, da bi nas čimbolj obvarovali pred tem spoznanjem. Kako bi sicer z nami uspešno manipulirali? Nezavedanje človeka drži v kletki, zavedanje mu razkriva svobodo.

Knjigo Človek je več si lahko v elektronski obliki (.pdf format), brezplačno prenesete z avtorjeve spletne stran www.prisluhni.si. Preko te spletne strani lahko naročite tudi tiskano verzijo knjige obenem pa več izveste o projektu Svet miru in ljubezni.

Pregled vsebine knjige Človek je več po poglavjih:

Prvo poglavje Preboj neslutenih razsežnosti nas opozori na odločilni pomen sedanjega trenutka. Priprava na raziskovanje v nadaljevanju, ki zahteva določeno miselno pripravo. Šokantne informacije, ki pokažejo, kako je danes človek zaveden in neinformiran.

Drugo poglavje Preverimo temelje miselne zgradbe nam razgali dvomljivo vrednost veljavnih konceptov, na čelu z materialističnim pojmovanjem stvarnosti.

Tretje poglavje Stvarnost ni takšna, kot se zdi je uvod v umevanje duhovne, zavestne razsežnosti, pregled zahodne filozofske misli.

Četrto poglavje Medicina, kam greš? razkriva medicinske paradokse in dvomljivo veljavnost izhodiščnih načel, na katerih temelji današnja medicina.

Peto poglavje Zgodovina skozi nova očala pove, da je celotno zgodovinsko pripoved treba spremeniti, saj so Nezemljani so odločilno vplivali na človeka in človeško civilizacijo.

Šesto poglavje Sporočila glinenih ploščic razkrije zgodovino, kot jo razberemo s sumerskih ploščic izpod peresa Zecharije Sitchina.

Sedmo poglavje Poizkus rekonstrukcije zgodovine planeta Zemlja je izgradnja popolnejšega mozaika zgodovinske slike, vse do današnjih časov.

Osmo poglavje Spoznanja, ki osupnejo sestavi nove koščke v mozaiku – spoznanja, ki se izluščijo iz minulih poglavij; ozadje religij in denarja.

Deveto poglavje Nisi to, s čimer se istiš, govori o smislu evolucije, o različnih pojmih, ki so predmet istenja (telo, razum, duša…).

Deseto poglavje Kdo sem? razkriva našo lastno identiteto in podrobnejše spoznavanje zavesti in njenih mehanizmov.

Enajsto poglavje Pojmovnik življenja pove kako nova spoznanja oblikujejo pogled na stvarnost in odnos do sveta.

Dvanajsto poglavje Človek je več lepo zaokroži celotno zgodbo; o poslednjem konceptu, božanski igri, sadovih duhovnega napredka.

Če bi radi prebrali še bolj obširno kazalo knjige to lahko storite tako, da kliknete tukaj.

Uživajte v branju in novih spoznanjih!

Namaste!

V vzhodno obalo Združenih držav brez kakršnega koli predhodnega opozorila udari vrsta masivnih valov, ki se zgrnejo nad mesta in za seboj pustijo številne žrtve ter katastrofalno opustošenje. Nihče ne ve, zakaj se je to zgodilo in kaj jih še čaka.

V želji, da bi našli odgovore in s tem možne rešitve se predstavniki vlade obrnejo na izobčenega znanstvenika Johna McAdamsa, največjega poznavalca ekoloških katastrof, ki jih je zakrivila človeška roka.

McAdams se dela loti takoj in v sodelovanju  s Sophie Marleau, raziskovalko na oceanografskem inštitutu, se kmalu dokoplje do dokazov, da smrtonosni valovi niso delo narave (potresov na odprtem morju), pač pa uničujočih posegov človeka v krhko ravnovesje narave.

Zdaj morata s Sophie le še ugotoviti, kaj natančno je sprožilo to besnenje narave in kdo stoji za tem. Ni jima treba čakati prav dolgo, da ugotovita, da bo zanju tudi sama preiskava smrtno nevarna.

A KANAL – SMRTONOSNA EPIDEMIJA, film (1. in 2. del), nedelja, 15. 11. 2009 in nedelja 22. 11. 2009. ob 20.00 uri

Na centru za nadzor bolezni prejmejo klic panične stevardese, ki se nahaja na letalu na poti iz Avstralije proti Los Angelesu. Dr. Kayla Martin in njen partner Carl Ratner iz klica razbereta, da je med letom umrl 19-letnik, ki je imel visoko vročino in hude krče.

Zaradi zaskrbljujočih simptomov Kayla ukaže, da po pristanku vse potnike pošljejo v karanteno. Z odločitvijo pa se ne strinja losangeleški župan, ki meni, da je edini izbruh, ki jim preti, izbruh panike.

Kljub karanteni letalskih potnikov, se virus začne širiti, saj je eden izmed njih pobegnil na svobodo. Agent Troy Whitlock in ostali se povežejo z avstralskimi oblastmi, da bi odkrili izvor okužbe.

Ker se med prebivalci Los Angelesa okužba širi izjemno hitro, župan sprejme težko odločitev, da uvede karanteno za celo mesto. Upajo, da bodo na ta način pridobili dovolj časa, da zdravniki in raziskovalci odkrijejo orožje za boj proti virusu.

P.S. V filmu je omenjen H1N1. Na-ključ-je?

TV 3 – 10,5 POPOTRESNA APOKALIPSA, nedelja 15. 11. 2009, ob 20.00 uri

Pred nekaj leti je zahodno obalo Združenih držav stresel najhujši potres v zgodovini. Po tem silovitem rušilnem potresu je sezimologinja Samantha Hill odigrala eno ključnih vlog, saj je državi pomagala, da se je soočila z morda najhujšo naravno katastrofo v zgodovini in jo poskušala prebroditi.

Pod neposrednim poveljstvom ameriškega predsednika je sodelovala z geologom dr. Harrisonom Curtisom in kmalu postala simbol poguma in vztrajnosti. Ko se je že zdelo, da se položaj umirja, pa je nenadoma udaril cunami, popotresni val, in z obličja zemlje izbrisal Waikiki na Havajih. Takrat se je Samantha zavedla, da se uresničujejo njeni največji strahovi in da bodo po državi udarili še številni drugi popotresni oziroma od potresa spodbujeni fenomeni.

Tako silovit potres, ki je dosegel kar 10,5 stopnjo, je namreč prebudil že stoletja zamrlo potresno aktivnost zemlje. Tako se smučišče na znameniti Bald Mountain nenadoma znajde v primežu smrtonosnega oblaka dima in pepela, vrela voda potopi dolino Monument Valley, veliki jez Hoover Dam popusti in po dolini se z neverjetno rušilno močjo požene velikanski val vode, ki jo je zadrževal, sloviti predsedniški kipi na Mount Rushmoru pa eksplodirajo in se stopijo v neznansko vroči lavi.

Stopnjujoči se niz potresov, vulkanskih izbruhov, eksplozij, poplav in nenavadnih vremenskih pojavov grozi, da bo deželo povsem opustošil. A kaže, da se bo najhujše šele zgodilo: teksaška geološka prelomnica se razpira in grozi, da bo pogoltnila dva največja jedrska obrata v državi. Eksplozija, ki bi nastala, bi terjala na tisoče življenj.

Samantha in predsednik Hollister se strinjata, da bi jim na tej točki lahko pomagala le ena oseba – upokojeni znanstvenik, ki je pred leti takšno katastrofo celo že napovedal, to je Samanthin oče dr. Earl Hill, za katerega pa se bojijo, da je bil žrtev strahotnega potresa v Las Vegasu. Samantha se tako znajde pred najzahtevnejšo nalogo svojega življenja: poiskati očeta in z njegovo pomočjo rešiti deželo, ki se je znašla pred breznom jedrske apokalipse.

A KANAL – KATASTROFA V LONDONU, nedelja 1. 11. 2009 in nedelja 8. 11. 2009, ob 20.00 uri

Medtem ko londončani uživajo v sončnem vremenu, se ob škotski obali pripravlja nevihta biblijskih razsežnosti. Ko doseže obalo, popolnoma razdeja majhno mestece Wick, od tod pa se proti britanski prestolnici širi rušilni val. Londonske oblasti se ne pustijo vznemirjati, saj jih varujejo zapornice na Temzi, ki so znane po tem, da so nepremagljive.

Medtem se Rob Morrison komaj vrne s počitnic, ko ga že pokličejo zaradi vzdrževalnih del na zapornici. Istočasno se njegov odtujen oče, genialni profesor Leonard Morrison, trudi prepričati oblasti, da zapornice ne bodo vzdržale. Ko Rob izve, da je v poplavljenem mestecu Wick, umrl tudi njegov sodelavec, mu postane jasno, da bi tokrat lahko imel njegov oče prav. Toda nihče ju ne posluša.

Zapornica je končno popustila in London zalije nepredstavljivo velik val vode, ki uniči vse pred seboj. Kot vse ostalo končajo pod vodo tudi največje londonske znamenitosti – Big Ben, Tower Bridge, London Eye. Smrti za las uidejo Rob, Sam in Leonard, ki se zdaj zavejo, da lahko evropsko prestolnico rešijo le, če jim uspe priti do poplavljene strojnice in tako izčrpajo vodo. Načrt je izjemno tvegan, toda na nitki visi življenje osmih milijonov ljudi.

TV 3 – KONEC SVETA, nedelja 25. 10. 2009 in nedelja, 1. 11. 2009, ob 20.00 uri

Nad Zemljo se razbesni eno najhujših neurij v zgodovini človeštva, ki doseže moč 6. kategorije, najvišje, odkar človek izvaja meritve. Pariški Eifflov stolp zaradi močnih vetrov dobesedno razpade. Kamnite glave ameriških predsednikov se pod silovitim pritiskom kar sesedajo. Od velikih piramid v Egiptu ostane le še nekaj kupov kamenja, ko tisto področje zapustijo črni vrtinci, ki segajo od tal visoko v nebo.

Ko newyorški muzej naravne zgodovine pričnejo terorizirati trume žab, se poleg znanstvenikov v razlago teh težko razumljivih pojavov vključijo tudi religiozni fanatiki. Kar niti ne preseneča, saj so znanstveniki že leta in leta opozarjali na nevarnosti, ki jih prinašajo klimatske spremembe, a jih nihče ni bil pripravljen poslušati.

Šele zdaj, ko je morda že prepozno, se končno pojavi oseba, ki je pripravljena prisluhniti njihovim opozorilom – to je Judith Carr (Gina Gershon), na novo postavljena direktorica Zvezne agencije za naravne nesreče. Zdaj, ko časa ni več prav veliko, se Judith obrne na diskreditirano znanstvenico Faith Clavell (Shannen Doherty) in preučevalca tornadov Tommyja Tornada (Randy Quaid).

S skupnimi močmi morajo ugotoviti, kaj je tisto, kar je spodbudilo to besnenje vremena in razlog za nastali položaj dokončno odstraniti. Trojici se namreč vse jasneje dozdeva, da na delu niso samo klimatske spremembe, pač pa še nekaj veliko bolj pogubnega – človek.

In res se kmalu izkaže, da ima skupina teroristov v rokah vzvode, s katerimi nadzira vremenske pojave. Še več, svetu zagrozijo, da bodo z nadzorom vremenskih pojavov sprožili napad, kakršnega svet še ni doživel! Tako mora sedaj trojica zbrati pogum in se odpraviti v samo osrčje tega neurja 6. stopnje, za katerega kaže, da bo še povečalo svojo moč in Zemlji prineslo uničenje, ki bi lahko pomenilo tudi konec sveta.

Če vse to povežemo skupaj z intervjuji Stewarta Swerdlova, ki si jih lahko ogledamo na YouTube s srbskimi podnapisi, potem je več kot očitno – nekdo nam nekaj želi sporočiti ali z drugimi besedami – nas programirati.

http://www.youtube.com/view_play_list?p=11F3C6561821232C (intervju Stewart Swerdlow)

Tisto, čemer dajemo pozornost raste in ko smo v strahu, takrat je programiranje uma (mind control) najlažje. In še nekaj – ste opazili, kako v nekaterih zgoraj omenjenih filmih govorijo o »nadzoru« vremenskih pojavov oz. vremenskem vojskovanju? O tem pa več tukaj.

Nekdo bi rekel, ah, le en film, toda ti filmi še kako avtentično predstavljajo določene stvari. Tudi znanstveno fantastični filmi a la Možje v črnem 1 in 2, Dan neodvisnosti, Mars napada, Stik itd. itd.

Kaj lahko storimo ob vsem tem? Ne glede na to, kaj se dogaja v svetu, pomembno je, da delamo na sebi, svojemu umu in duhu, da živimo v harmoniji, notranjemu miru, ljubezni, kajti le-tako lahko soustvarjamo nov svet – svet, ki bo temeljil na vrednotah medsebojnega spoštovanja, radosti, ljubezni in sprejemanja.

Programiranje in kontrola uma delujeta lahko le v primeru, če verjamemo, da smo ločeni od božjega uma. Ko spoznamo, da smo vsi povezani med seboj in del celote, da je božji um vseprisoten in da je v nas ter ko se povežemo s tem virom tudi programiranje izgubi na učinkovitosti in moči, kajti božjega uma, po besedah Stewarta Swerdlova ni mogoče programirati.

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Rockfellerjeva fundacija je poskrbela za širitev evgenike in s financiranjem tudi usmerjala njeno delovanje. Njihova fundacija je s 250.000 dolarji podprla nastanek berlinskega inštituta za psihiatrijo Kaiser Wilhelm, kar bi danes pomenilo 26 milijonov dolarjev. Vodilni psihiater tega inštituta je bil Ernst Rudin, ta pa je postal glavni arhitekt evgeničnega programa Adolfa Hitlerja.

Učinek petnajstletnega financiranja nemške evgenike Rockefellerjeve fundacije je pripeljal do vzpona dr. Josefa Mengeleja, čigar toksikološke raziskave na dvojčkih in različnih rasah so vsem dobro znane.

In ni naključje, da bolni um družine Rockefeller še vedno vztraja pri financiranju projektov človeške depopulacije.

Kdor je doslej dvomil o zgoraj napisanem, ga morda prepriča, da je ideja Rockefellerjev o depopulaciji planeta še kako živa. Ujeti so bili pri delu. Rockefellerjeva fundacija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravila projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. Cepivo so preizkusili v siromašnih državah Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih.

Mehiška katoliška organizacija Comite pro vita de Mexico je pregledala omenjeno cepivo in z začudenjem ugotovila, da je v cepivu prisoten človeški hormon gonadotropin (hCG). Strokovnjakom, ki so preizkušali cepivo, se je zdelo nelogično, čemu je z antigenom, ki rabi kot cepivo proti tetanusu, primešan človeški hormon hCG. Ta hormon omogoča stabilno nosečnost. Ugotovili so, da ta človeški hormon skupaj s tetanusovim toksinom izzove posebno obliko imunskega odgovora. Človeško telo na takšno kombinacijo odgovori tudi s tvorbo protiteles proti hCG. Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav. Tu se zgodba še ne konča. Comito pro vita del Mexico je raziskoval dalje in ugotovil, da je bil ta program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije namenjen zgolj ženskam v starosti od 15 do 45 let.

Izkazalo se je, da Rockefellerjeva fundacija skupaj s populacijskim odborom Johna D. Rockefellerja, Svetovno banko, Programom za razvoj Združenih narodov, Fordovo fundacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo dvajset let financirala razvoj cepiva proti plodnosti z vgradnjo hormona gonadotropina v cepivo proti tetanusu.

Veliki dvom

Morda se bo komu zdelo, da gre za nenavaden in dolg uvod. Prepričan sem, da je bil potreben, kajti rad bi dal težo dejstvu, da Svetovna zdravstvena organizacija, kot najvišja avtoriteta globalne in slovenske medicine, kroji toksikološke ocene pesticidov in njihovih razpadnih produktov. Že dolgo dvomim o verodostojnosti Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaščito zdravja prebivalcev. Zgornja zgodba je do konca poglobila moj dvom.

Osebno vidim priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na področju toksikoloških ocen zgolj kot organ, ki postavlja zgornjo mejo strupenosti, ki pri prebivalcih še ne pokaže takojšnjih vidnih učinkov pesticidov. S tem Svetovna zdravstvena organizacija na široko odpira multinacionalkam svetovni trg za prodajo pesticidov.

Kadar koli in kjer koli je beseda nanesla na neželene učinke pesticidov in njihovih razgradnih produktov, se je vsem zdelo čisto samo po sebi umevno, da se pogovarjamo o dovoljenih mejnih vrednostih. Torej gre za apriorno dejstvo, ki smo ga brez ugovora dolžni sprejeti brez posebnega razpravljanja. Šele izstop iz tega začaranega kroga prisilnega dialoga v dovoljene koncentracije omogoča tehten razmislek posameznika, ali je pripravljen funkcijo svojih organov jeter, ledvic, imunskega sistema dati na razpolago agrokemijskemu lobiju.

V ta razmislek spada tudi naslednje vprašanje: ali sem dolžan sprejeti vdor multinacionalk v svoje telo? Ali je ta vdor kršitev temeljnih človekovih pravic?

Nevarna kemija

Pri iskanju odgovorov na zgoraj postavljena vprašanja sem potreboval najprej tehten materialni dokaz. Zato sem se skupaj s še nekaterimi somišljeniki odločil, da na zavodu za transfuzijo krvi pridemo po legalni poti do naših krvnih vzorcev. Naše krvne vzorce smo odnesli na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, ki pri nas že leta uživa velik ugled in zaupanje.

Ob dejstvu tako imenovanih varnih količin in nazivne kemijske varnosti so v moji krvi odkrili HCB 0,25 ng/g seruma, DDE 3,6 ng/g seruma, PCB 138 0,55 ng/g seruma, PCB 153 0,80 ng/g seruma, PCB 180 0, 57 ng/g seruma. Prvi dve snovi, HCB in DDE, so ostanki organoklornih pesticidov, drugi trije, PCB 138, 153, 180, pa so poliklorirani bifenili. Vse našteto med drugim povzroča tudi rakava obolenja. Ob tem dejstvu sem bil deležen tolažbe, da je to običajna krvna slika povprečnega Evropejca in da je ponekod še bistveno slabše.

Ta tolažba me ni prepričala in potolažila. Dejstvo je, da me bodo omenjene snovi, ki sem jih v svoje telo vnesel s hrano, uvrstile na statistični seznam umrlih za rakom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je samo stvar časa.

Zastrupljene hruške

In ker takšne usode ne želim svojim potomcem, sem postal nasprotnik kemizacije okolja. Kemijska varnost pa je stvar politike in moči lobistov, ki politiko oblikujejo. V Sloveniji je kemijska varnost razpršena med ministrstva za zdravje, kmetijstvo in okolje. Zaradi večje strokovnosti in stabilnosti kemijske varnosti je Republika Slovenija ustanovila Urad Republike Slovenije za kemijsko varnost in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Kot pomoč vladi in garant previdnostnega principa pa je v zakonu o kemikalijah nastavek za medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ta komisija je bila v zadnjih petnajstih letih tarča številnih demontaž agrokemijskega lobija in je danes v celoti impotentno telo. Po zadnjih podatkih se ga državni uradniki, odkar je pod vodstvom nevladnih predstavnikov, ne udeležujejo v zadostnem številu, tako da sklepčnosti ni.

To telo in ministrstvo za zdravje bi morali svetovati Vladi Republike Slovenije, katere politika je tista, ki zagotavlja varno okolje, čisto pitno vodo, zdravo hrano.

Da pa je to res, lahko vzor poiščemo pri francoski vladi. Francija je januarja letos prepovedala 30 pesticidov. Moto politike je bil preprost: potrebno je zmanjšati obremenjenost okolja s kemikalijami. Seveda takšna politika ne nastane čez noč. Za to odločitvijo je v ozadju stroka, ki je mesece tehtala, čemu se lahko odpove, ne da bi s tem povzročila škodo kmetijstvu in svojemu gospodarstvu.

Moja izkušnja odnosa politike v slovenskem prostoru do stroke je podobna, kot jo ima 900 znanstvenikov okoljske agencije Združenih držav Amerike, ki so pri svojem strokovnem zavzemanju za zdravje in čistejše okolje doživeli najmanj en pritisk politike.

Jaz sem na ministrstvu za zdravje doživel po prepovedi rakotvornega pesticida acetoklor prestavitev, preverjanje sposobnosti, poskus prisile v psihiatrično zdravljenje, skonstruiran disciplinski postopek, vrnitev na ministrstvo za zdravje na podlagi sodne odločbe in premestitev na popolnoma benigna dela, daleč stran od varovanja okolja in zdravja ljudi. Primer zastrupljenih hrušk ni razkril zgolj arogance agrokemijskega lobija; razkril je štiriletno zimsko spanje politike in uspešnost nevtralizacije ključnih strokovnih organov te države, ki – namesto da bi skrbela za zdravje ljudi – skrbi za svojo selitev v čim bolj eminentne prostore.

Ker pa je klormekvat snov, ki vpliva na oplodilno sposobnost spermijev in se v javnosti in svetu predstavlja kot toksikološko neproblematična, se ne morem znebiti občutka, da je to še ena izmed diaboličnih zamisli depopulacije planeta zemlje. Klormekvat deluje kot oralni spermicid že pod mejo, ki je dovoljena v žitih. In ni mi ušla raziskava, ki priporoča zmanjšanje količine zrnja v krmi za prašiče, da bi se izognili težavam z njihovo plodnostjo.

Vir: Dr. Gorazd Pretnar, biolog in ekolog, dne 26. 4. 2009

V vozilo vgrajena GPS naprava je (podobno kot nekatere komercialne GPS navigacije) opremljena s podatki o najvišji dovoljeni hitrosti na posameznem odseku ceste. Sistem nato s pomočjo satelitske navigacije izračunava položaj in hitrost vozila ter ju primerja s shranjenimi podatki. V kolikor zazna previsoko hitrost, voznika zvočno in vizuelno opozori, prek povezave z avtomobilsko elektroniko pa lahko tudi samodejno zmanjša vbrizg goriva, dokler se hitrost ne spusti pod najvišjo dovoljeno.

Sistem ima zaenkrat dva načina delovanja – v enem voznika zgolj opozarja, v drugem pa poseže tudi v delovanje motorja. Obstaja pa tudi tipka za začasni izklop, v kolikor bi se voznik znašel v situaciji, ko bi bila prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti nujno potrebna zaradi varnosti ali če se podatki shranjeni v napravi ne skladajo z dejanskim stanjem hitrostnih omejitev na cesti.

S sledilnim sistemom za nadzor hitrosti bodo najprej opremili londonske taksije, avtobuse in vladne avtomobile. Glede na to, da je britanska vlada zelo privržena vsem oblikam nadzora državljanov, pa lahko pričakujemo, da bodo takšne naprave nekoč postale obvezne za vsa štirikolesna vozila.

P.S. Čudoviti novi svet Georgea Orwella korak za korakom postaja resničnost …

Vir: http://dne.enaa.com

V sedanjem času, ki je v znamenju številnih kriz, vsi iščejo rešitve. A rešitev problema lahko najdeš le, če veš, kaj ga je povzročilo. Ali ste se kdaj vprašali, kaj je s to civilizacijo narobe, da je zabredla v sedanjo stisko? Razmišljajmo skupaj.

Finančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja.

Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo število nakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma, ker jim primanjkuje denarja. Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovolj denarja …

• Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?
• Ali je morda prav on odgovoren zanjo?
• Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje?

Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje.

Kaj vse ljudje počnemo za denar!

Zanj se prodajamo delodajalcu in opravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnega standarda, temu namenjamo vse več našega časa. To nas izpostavlja vse hujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Z denarjem si ne moremo kupiti niti zdravja, niti sreče. A o tem ne razmišljamo, dokler ni prepozno.

Usodna odvisnost od denarja

Ne le, da z denarjem pogojujemo najpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za naše delovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvija zaradi denarja? Mar ni absurdno, da se zaradi težav s tako postransko stvarjo, kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost od denarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.

Skrite pasti denarja

Denar je sicer učinkovito menjalno sredstvo za stvari in usluge. A tu nastopi težava, ki je med poglavitnimi krivci za stisko človeštva. Denar je namreč vezan na sistem obresti, ki predstavljajo prikrito zlo. Posledice zaračunavanja obresti so katastrofalne. Zaradi obresti je denar postal sredstvo manipulacije manjšine z večino.

Kako deluje mehanizem obresti?

Zaradi obresti je denar postal zadolžnica. Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico. Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi, čeprav denarja za obresti niso ustvarile. Denar za obresti naj bi zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici banke tega denarja ne ustvarijo in enačba se ne izide. Bankam je treba poplačati več, kot so denarja ustvarile.

Naš dopis: Za več razumevanja si poglejte kratek odlomek iz filma Denar kot dolg.

Click here to view the embedded video.

Če bi radi videli celoten film Denar kot dolg si ga lahko ogledate tako, da kliknete tukaj.

Kako pridemo do denarja za plačilo obresti?

V osnovi moramo uporabiti glavnico nekoga drugega. To povzroča pomanjkanje in prisili ljudi, da tekmujejo med sabo za denar, ki ga je premalo. Če pri tem ne uspejo, jih doleti kazen – bankrot. Tekmovalnost je sistemsko vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo. V tem sistemu mora vedno nekdo izgubiti.

Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti. Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček).

Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste – pri 3% obrestni meri se podvoji v 24 letih. Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že v 1749 letih narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja!

Sistem, v katerega je vgrajena eksponentna rast, mora prej ali slej počiti.

Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire revnih in jih prerazporeja k bogatim. Velike količine denarja se koncentrirajo v rokah vedno manjšega kroga posameznikov in multinacionalk. To ustvarja družbeno polarizacijo. Bogati prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposojati, da bi imeli sredstvo menjave.

Države tretjega sveta se v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj ti naraščajo eksponentno. Naš dopis - poglejmo primer Argentine, ki je bila na začetku prejšnjega stoletja najbolj razvita in najbogatejša južnoameriška država sto let kasneje pa je država zaradi številnih finančnih kriz in najetih kreditov dobesedno pred bankrotom, v revščini živi dobra četrtina njenega prebivalstva.

Vojne v takšnem finančnem sistemu nekaterim prinašajo obilo dobrobiti, zato so silno zaželene. Predstavljajo najboljši vir zaslužka – najprej pri prodaji dragega orožja in uničenju, zatem pa pri kreditiranju ponovne izgradnje, ki državo lahko pahne v ekonomsko odvisnost. Po drugi strani pa v svetovni vojni pride do “globalnega reseta” sistemov, ki bi se sicer zaradi bujne rasti razleteli.

Denar omogoča številne manipulacije, ki učinkovito kradejo ljudem denar iz žepov.

Količina denarja v obtoku naj bi ustrezala vrednosti vsega blaga in uslug. A to že davno ni več res. S prekomernim tiskanjem denarja (inflacija) si bankirji prilastijo družbeno bogastvo, pri čemer se denar razvrednoti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali. To občutijo skozi vse višje cene izdelkov in storitev.

Inflacija pomeni masovno družbeno krajo.

Eden finančno najmočnejših ljudi na svetu, Victor Rotschild, je dejal: ”Dovolite mi, da izdajam in kontroliram državni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”. Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu.

ZDA so talka Ameriške centralne banke (FED), ki je v privatnih (!) rokah

Z blazno emisijo denarja (inflacija) in nato zmanjševanjem denarne mase (deflacijo) so bile ustvarjene gospodarske krize.

Njihov namen? Prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti.

V obdobju 60 let je dolar izgubil 88% svoje vrednosti.  Leta 1920 je to povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž. S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev pa so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank.

Z denarjem so bili v svetu, ki časti denar, doseženi vsi cilji vladajoče oligarhije.

Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke Kuhn, Loeb and Company – iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki sta dobila »skromnih« 50 milijonov ameriških dolarjev. S podporo nasprotnikom demokratičnih režimov v številnih afriških državah je bil omogočen nelegalen prevzem oblasti, države pa so z velikimi krediti pahnili v ekonomsko odvisnost.

V globalni politiki imajo od nekdaj odločilno vlogo veliki svetovni  koncerni.

Nemški kemični koncern IG Farben je omogočil vzpon Hitlerja, ameriški Monsanto pa do danes ustvarja bajne dobičke s prodajo nevarnih kemičnih preparatov, gnojil in gensko spremenjeno hrano.

Nobena politična odločitev, ki je v nasprotju z interesi kapitala, ne more biti sprejeta.

Tudi sedanja finančna kriza ni bila ustvarjena brez razloga. Njen namen je doseči centralizacijo svetovnega nadzora nad svetovnimi financami. Tovrsten predlog je že v postopku na vladi v ZDA. Kdo naj bi nadzor vršil? Kdo drug kot ameriški FED!

Vse poteka v skladu z načrtom ene same globalne države, z eno vlado, eno vojsko, enim plačilnim sredstvom, s popolnim nadzorom svetovne populacije.

Prestrašeno s terorizmom, izstradano v gospodarskih krizah in utrujeno od naravnih nezgod bo svetovno prebivalstvo pripravljeno sprejeti vse. To bo fašistični režim, v katerem drugače mislečih preprosto ne bo. Načrt zanj je naznačen na bankovcu za en dolar.

Denar je ena najuspešnejših prevar, s katerimi je zaslepljeno človeštvo. Povzročil je, da smo se zazrli v materialnost bolj kot bi bilo primerno. Vpliva na čustva – krepi pohlep in nevoščljivost ter ustvarja tekmovalnost, obenem pa daje (lažen) občutek varnosti.

Z njim je instrumentalizirano izkoriščanje človeka po človeku. Kapitalizem je družbeni red, ki omogoča izkoristek vseh registrov tega mehanizma.

Sedanja rešitev za zajezitev sedanje globalne krize: vlade predlagajo finančno pomoč obubožanim bankam in velikim koncernom.

Problem se torej “rešuje” s še več denarja, ki ga bodo potegnili iz žepov davkoplačevalcev in jih tako še bolj zasužnjili. Problem se v resnici še povečuje! Vsak bankovec je pač zadolžnica, ki terja obresti. Takšno reševanje krize je farsa, možna zaradi nevednosti večine ljudi. Mediji, ki so v rokah kapitala, poskrbijo, da prave informacije ne prodrejo.

Kakšna je prava, sistemska rešitev za izhod iz nastalega položaja?

Mehanizem, ki nas je pripeljal v stisko, je treba onesposobiti. Denar bi moral postati pravično menjalno sredstvo, ki ne zahteva plačila obresti. Denar kot ideal bi moral pasti in odstopiti mesto človečnosti.

Svet bi moral sprejeti povsem nova pravila obnašanja, v katerih je dobrobit družbe pred dobrobitjo posameznika, ustvarjanje harmonije z naravo in skrb zanjo pa glavna naloga človeštva.

Najbolje bi bilo, da bi denar kot menjalno sredstvo ukinili in vzpostavili svetovno ekonomijo, ki temelji na uporabi svetovnih virov. Ob pravični razdelitvi je svetovnih virov dovolj za vse človeštvo. Vsakdo naj brez plačila dobi dovolj sredstev za preživetje, da lahko dostojno živi in dela tisto, k čemur ga vleče srce.

Če do spremembe sistema ne bo prišlo, se bo sedanja kriza le odložila in čez čas še močneje izbruhnila v vojnah za vodo, energijo in naftne vire. Po velikem napredku tehnike in tehnologije je zdaj čas, da omogočimo napredek tudi v naših glavah.

Spremeniti moramo temelje medsebojnih odnosov in vse družbene sisteme, ki pokajo po šivih. Preusmeriti se moramo k rešitvam, ki so naravne. Če bomo s tem še odlašali, nas bo narava radikalno prisilila k spremembi pogledov na materialnost in materialno blaginjo. Preživeli bodo lahko pričeli vse znova …

Ali je v povedanem kaj resnice, ste začutili v srcu. Če želite preprečiti črn scenarij, pomagajte vašim prijateljem, da se s to resnico soočijo. Bolje zdaj kot potem, ko ne bo mogoče nič več storiti. En človek res ne more spremeniti sveta, pač pa ga lahko ideja, ki jo ta posreduje drugim.

Sporen zakon je sestavni del odredbe, ki se dejansko nanaša na nevarne snovi, ki jih vsebujejo nekatere igrače. Res pa je, da so v ta zakon vključili v eni točki tudi otroške knjige.

Ameriški internetni časopis CityJournal govori celo o »Prepovedi knjig – Zaradi vlade otroške knjige spet zažigajo«. Internetni časopis pravi, da zgodba sicer zveni zelo neverjetno, vendar je resnična.

Težko je verjeti, toda je resnično: po zakonu, ki ga je Kongres sprejel lansko leto za omejevanje nevarnosti izdelkov za otroke, je zvezna vlada sporočila, da otroške knjige, tiskane pred letom 1985, niso ocenjene kot varne in bi lahko bile v mnogih primerih nezakonito prodajane in distribuirane. Trgovci, trgovine s poceni blagom in prodajalci knjig lahko delajo napako, če prodajajo starejše izdaje ali jih odstranjujejo brez predhodnega testiranja zaradi zmanjševanja stroškov. Mnogi običajni prodajalci knjig, konsignacijske trgovine, trgovine z opuščenimi programi in podobno morajo potemtakem začeti z zavračanjem novih dobav izdaj izpred leta 1985, ter naglo odstraniti knjige s svojih polic, in jih v nekaterih primerih množično zavrniti.

Posamezne lastnike takšnih otroških knjig, knjigarne, antikvariate in trgovine z rabljenimi knjigami pozivajo k uničenju, torej zažiganju omenjenih knjig. Vsaka vrsta distribucije teh starih knjig je prepovedana, če se »distributer« prej ni prepričal, da bi lahko omenjene knjige kakorkoli škodile otrokom. Odredba se nanaša na vsebnost knjig v smislu kemijskih spojin, ki naj bi ogrožale otrokovo zdravje, torej svinec in podobne substance, ki se nahajajo v papirju.

Seveda je takšno odredbo mogoče interpretirati zelo široko, in poznavalci na osnovi tega sklepajo, da bo prišlo do velikanskega uničenja mnogih knjig iz »preventivnih razlogov«, čeprav danes ni znan niti en primer, da bi na osnovi zgoraj omenjenih substanc bil kakšen otrok oškodovan.

Lastniki tovrstne literature si ne morejo privoščiti, da bi tvegali. Sklepali bi lahko, da gre »samo« za otroško literaturo, vendar se kritiki zgražajo in spominjajo na zakone, sprejete v tretjem rajhu, ki so bili tem novim zakonom zelo podobni, in ki so povzročili, da je gorelo na tisoče knjig!

Kritiki svarijo pred tem, da je zelo majhen korak od prepovedi otroške literature do prepovedi ostale preveč kritične literature. Prav tako trdijo, da so starši tisti, ki odločajo o tem, kaj naj njihov otrok bere in česa ne.
Pred letom 1985 ni znan niti en primer, da bi kakšna otroška knjiga pri otroški populaciji povzročila kakršnekoli negativne zdravstvene posledice, zato je takšna prepoved čisto odveč.

Morda pa ni odveč z vidika vlade, opominjajo kritiki tega zakona, ker sprejetje le-tega omogoča, da se preveri, do kakšne mere ga je možno v realnosti uresničiti. Mnogi namreč verjamejo, da gre tukaj zgolj za testiranje prebivalstva in dovzetnost prebivalstva za bodoče tovrstne prepovedi.

Leto 1985 je bilo, simbolično gledano, dokaj ključna letnica, in do takrat je bilo še mogoče objavljati tudi politično »nekorektne vsebine«, recimo o nekorektnostih monetarnega sistema.

Nauk celotne zgodbe je, da najprej zažigajo otroške knjige, takoj zatem gre v zaton vsa ostala svoboda in izobraževanje. Hitler in Stalin sta bila zaradi takratnega zažiganja prepovedanih knjig precej provokativna. Današnji diktatorji tovrstne nagibe uresničujejo bistveno bolj subtilno, s pomočjo birokratskih odločb. Res je lep ta novi svet!

Vir: http://www.mmnews.de/index.php/200902182294/MM-News/USA-Bucherverbot.html
http://www.city-journal.org/2009/eon0212wo.html

V prvem delu tega intervjuja je David Icke govoril o lažni resničnosti, globalni kontroli in tehnikah hipnoze, s katerimi se obvladuje ljudi. V nadaljevanju odkriva, kaj je v ozadju kampanje za široko uporabo mikročipov. Z Davidom Icke-jem se je pogovarjala Sanja Pleša.

NEXUS: Zecharia Sitchin, ki ga pogosto navajate v »Največji skrivnosti«, trdi, da človeška rasa šla skozi genetske in DNK spremembe s pomočjo nezemeljskih ras, ki so nas tako izboljšale. To je v nasprotju s tistim, kar smo slišali od Vas, o življenju ljudi prej in o njihovih potencialih. Sitchin pravi, da smo izboljšani». No, glede na vaše raziskave smo v bistvu degradirani. To je umorilo našo naravo.

ICKE: Povedal vam bom, kaj mislim o dogajanju s to genetsko manipulacijo. Razpon frekvenc, katerim lahko pristopamo, je zmanjšan. To je tako kot, da imate oddajnik in sprejemnik. Ko se pojavi motnja, ne sprejemata in ne oddajata informacij na isti način. Možno je, da smo zaradi genetske manipulacije izgubili sposobnost močnih telepatov. Kot rezultat tega, smo morali razviti drug vid komunikacije.

NEXUS: Govor.

ICKE: Točno. Kot vidite, te zgodbe o Bogu, ki je premešal in ustvaril jezike, morda pomenijo, da je spremenil edinstven jezik telepatije v mnogo jezikov.

NEXUS: V pet čutil, pravzaprav.

ICKE: Da. To nas je pripeljalo do pet čutil. Če vi dekodirate mojo misel, vi brez besed veste, o čem razmišljam. Če tega ni, moram poskusiti razložiti sebe z besedami. To se odvija tudi na drugem nivoju. Koncept Georgea Orwella o „novem govoru“, ki naj bi zamenjal »stari govor« (kot ga on imenuje), se nanaša na proces, ki bi moral uničiti uporabo besed, ki izražajo detajle.

To so besede, ki izražajo jasen pomen in bi se zamenjale z besedami «novega govora», ki nimajo jasnega pomena. Izraz «to ni dobro» je jasen izraz. Lahko razumem, kaj to pomeni. Kaj pa pomeni, če rečem, da je to »nedobro« ali da je »dvakrat nedobro«? To je tisto, o čemer govori Orwell.

NEXUS: Mnogo nesporazumov med ljudmi se dogaja zaradi besed in subjektivne percepcije pomena posameznih besed.

ICKE: Da. Orwell je povedal, da mi ne razmišljamo samo z besedami. Mi imamo tudi misel.

NEXUS: Da.

ICKE: Ko omejite besede, ki so ljudem dostopne, postane njihovo izražanje še težje. Tako jim omejujete sposobnost razmišljanja in oblikovanja uma. To je tisto, kar imamo v »politični korektnosti«, kot jo imenujemo. To postavlja še več omejevanj v tisto, kar zmoremo in kako zmoremo izgovoriti. Poglejmo tekstualni jezik. Kaj dela tekstualni jezik? Uničuje besede. Uničuje komunikacijo. Uničuje besede, ki imajo pomen. Odvzema nam sposobnost mišljenja in detajlnega izražanja, kar nam omogoča, da izrazimo vse tisto, kar mislimo in želimo povedati.

NEXUS: In to brez nesporazumov. Ena od teorij DNK pravi, da je bilo pred to genetsko manipulacijo 12 zaporedij. Pa pojdimo na drugo temo. To je mikročipiranje. Teorije pravijo, da se bo mikročipiralo celotno prebivalstvo. Ne gre samo za sisteme sledenja. Stvar je tudi v tem, da imajo vse bolezni frekvence, energetske frekvence, naj se tako izrazim. Obstaja verjetnost, da se preko čipa vstavi tudi nekakšna bolezen.

ICKE: O, da.

NEXUS: Če je res, da želijo število prebivalcev s 6 milijard zmanjšati na 800 milijonov sužnjev, bi s to metodo to lahko dosegli in ne bi razumeli, kaj se dogaja in zakaj ljudje umirajo … Mikročipiranje se uvaja z metodo majhnih korakov, skozi mala vrata, najprej na živalih (če se hišni ljubljenček izgubi), ameriški vojaki v Iraku so že mikročipirani (zaradi lastne varnosti), otroci bogatašev, ki se bojijo ugrabitev … ključno je, da so to »rešitve« za razne strahove. Na čipih bodo vse naše zdravstvene in bankarske informacije. Pravijo nam, da nihče ne bo mogel ukrasti denarja, če bodo vse informacije na čipu.

ICKE: Da. 1997 sem srečal znanstvenika CIA-e. Govori mi je o vsem tem. Svoj čas sem to srečanje opisal ve nekaterih svojih knjigah. Dovolil je srečanje šele po posredovanju tretje osebe. Je strokovnjak za področje magnetizma. Srečala sva se v njegovi hiši. K CIA-i je pristopil pri 20-tih letih. Prepričan je bil, da služi svoji domovini. Znotraj je doumel, da se stvari, o katerih govorim, res dogajajo. To je resnica. Želel mi je posredovati informacije. Srečal sem ga v njegovi hiši; tudi njegova družina je bila tam. Postavil sem mu preprosto vprašanje.

Zakaj dela za CIA-o, če se z njo ne strinja. Odpel je svojo srajco. Na prsih je imel nekaj, kar je spominjalo na male prozorne vrečice šampona. Znotraj je bila videti tekočina oranžno – zlate barve. Rekel je, da je to razlog. Ko je zvedel, čemu bodo uporabili njegovo delo, je zavrnil delo za CIA-o. Nekega dne je zapustil hišo. Doživel je fenomen »izgubljenega časa«. Ne spomni se, kaj se je  zgodilo. Zbudil se na postelji, ki je bila videti kot tiste v bolnišnicah. Ko je prihajal k zavesti, je ugotovil, da ima na prsih nekaj vgrajenega.

V CIA-i to imenujejo «krpice» in za takšne osebe pravijo, da so »zakrpani«. Manipulirajo z njihovimi telesi. «Zakrpana» telesa potrebujejo mamilo, da lahko preživela. Če ni mamila, oseba umre v hudih bolečinah. On je to izkusil, preden so ga »zakrpali«. »Krpica« se mora menjati vsakih 72 ur. Povedal mi je, da obstaja ogromno število znanstvenikov, ki delajo proti svoji volji, ker so »zakrpani«. Povedal je CIA, da ima še mnogo znanja, a jim še vedno ne želi vsega povedati.

Samo omenil jim je, da zelo veliko ve. Moral je to napraviti, saj se »krpica« ne zamenja, če CIA ugotovi, da je oseba popolnoma izkoriščena in ne more nič več ponuditi. Tisto, kar veš o projektih, umre s teboj. Povedal je, da obstaja tehnologija, ki omogoča obilno rast rastlin v puščavah brez vode. Resonanca optimalno vpliva na rastlino in se rast odvija kot na pospešenem filmu. Tako hitro to vpliva na rastline. Zdravilo proti raku obstaja že desetletja. On to ve, ker je sam imel rak.

Želeli so ga obdržati pri življenju zaradi njegovega znanja in so mu dali serum, ki premaguje rak. Naj vas opomnim, vse to mi je povedal še 1997, v času, ko še nismo začeli govoriti o nanotehnologiji. Povedal mi je, da izven javne domene obstajajo mikročipi, ki so tako majhni, da jih je možno vbrizgati z injekcijami med cepljenjem. Omenil je, da ljudje, ki se spoznajo na mikročipe, pogosto menijo, da gre samo za elektronsko etiketiranje.

To je samo en del tega. Vrnimo se spet na dejstvo, da je telo biološki računalnik. Telo ne reagira samo na programirane podatke. Do določene meje telo lahko razmišlja o informacijah, ki jih sprejema iz okolja. Na osnovi tega lahko prinaša odločitve. To opravlja tudi človeški imunski sistem. To je evolucija na fizični ravni. Govorimo o telesni ravni evolucije. To je računalnik v delovanju. Računalnik sprejema informacije iz okolja in reagira nanje. Tako kot se okolje spreminja, tako s časom dobivate velike spremembe v zunanjem videzu telesa. Tako se vrsta spreminja. Če je sprememba okolja dovolj počasna, računalnik lahko reagira in to imenujemo evolucija vrste.

Kadar so spremembe dogajajo tako hitro, da računalnik ne more reagirati pravočasno, potem to imenujemo izumiranje. Mikročip znotraj telesa je mikročip, ki je z računalniškim sistemom v nekem odnosu. Ponavljam, to je bilo še leta 1997… pred več kot 10 leti. Načrt mikročipa ni samo sledenje. Načrt je usmerjen na kontrolo telesa na fizičnem, emotivnem in mentalnem področju.

NEXUS: In biološko-kemijskem…

ICKE: Da. Ta znanstvenik CIA-e mi je povedal, da »oni« lahko na daljavo pristopajo ljudem z vgrajenimi mikročipi. Lahko jih individualno izolirajo. Lahko manipulirajo mentalno in z njihovimi čustvi. To lahko počnejo tudi na nivoju množic. Lahko ustvarijo histerijo in depresijo. Lahko ustvarijo podrejene ljudi.

Misli in emocije v telesu se izražajo na električnem in kemijskem nivoju. Kemijske spremembe se dogajajo, kadar preidemo v katerokoli emocionalno stanje. Če imate znotraj sebe mikročip, takrat imajo «oni» pristop k tem procesom. To mi je povedal pred več kot desetimi leti. V tistem času sem imel satelitski TV kanal Sky, kjer se gledal nogomet. Želel sem imeti še en kanal. Pomislil sem, da moram zaradi tega poklicati neke ljudi, ki bodo potrebovali številko moje kreditne kartice. Potem mi bo družba verjetno poslala satelitsko kartico za novi program, ki ga želim. Vendar ni bilo tako.

Mladenič z druge strani telefona mi je rekel, naj pogledam na televizijski ekran. Pojavil se tisti novi program. Vprašal se ga, kako je to storil. Povedal je, da je že programiral kartico na mojem sprejemniku. To je napravil iz Škotske, ki je oddaljena 6 ur vožnje. Tedaj razumete, da je beseda prav o tem. Ta znanstvenik CIA-e je imel trdno stališče, da ljudje morajo na vse načine nasprotovati mikročipiranju, saj bodo vse preostale svobode, ki jih še imamo – izginile.

V možganih obstajajo električni procesi, ki jih imenujemo možganski valovi. Zahvaljujoč tehnologiji, jih lahko vidimo. Če se aktivirajo električne reakcije, ki ustvarjajo misli, boste pomislili, da so to vaše misli. Pred leti sem bral o sovjetskih poskusih kontrole uma. En poskus so izvajali na velikem dvorcu, kjer so imeli vrtnarje. Energetsko orožje so usmerili na vrtnarje in jim ukazali, naj odložijo svoje orodje ter pridejo na čaj. Vse naj bi bilo videti kot, da so vrtnarji to sami storili. Približno po eni minuti so odložili orodje in vstopili v stavbo. Pomislili so …

NEXUS: … da je to njihova lastna misel…

ICKE: … »Spočili se bomo in odšli na čaj«. To je način funkcioniranja tega orožja. Zato je tako pomembno biti  zavesten. Če premaknete svoje obzorje opazovanja s fizičnega in notranjega telesa, da pa ga spet ne zapustite v smislu točke opazovanja, potem lahko vidite te stvari in postanete občutljivi.

Ko vam misel preleti skozi možgane, lahko začutite resonanco. To vam pove, ali gre za lastne misli ali pa one prihajajo od zunaj. Če ne razširimo svoje zavesti znotraj desetih let, bomo živeli v globalni fašistični deželi. Verjetno sem optimističen glede tistih 10 let. Zavedli se bomo šele, ko se bo podrl stop iz kart.

NEXUS: Povedali ste: če se zavedamo subliminalnih sporočil… in se zavedamo spoznanja, da se nekdo igra z našim umom, potem do takrat to ne funkcionira.

ICKE: Takrat to ne funkcionira. Izraz ’subliminalnost’ pomeni »pod mejo«. To je stvar nezavednega. Deluje nezavedno, ker se tega ne zavedate. Ko postanete zavedni, prepoznate vpliv. Če opazujete sliko s subliminalno manipulacijo, najpogosteje ne boste videli subliminalno.

Če vas nekdo usmeri na subliminalno, boste naslednjič, ko vidite to sliko, to opazili prvo. Prišli ste do meje nezavednega in subliminalno ne funkcionira več. Ni vedno potrebno videti subliminalno, da bi se preprečilo vplivanje. Samo zavedati se moramo, da smo ves čas s tem bombardirani. Nekatere od subliminalnosti, katerim smo stalno izpostavljeni, imenujemo kamere za nadzor. To so tudi ljudje v uniformah. To so iluminatski simboli, ki imajo nezaveden pomen.

Če greste skozi mesto, točno številko sem pozabil, se um v vsakem trenutku zaveda 2.000 podatkov, nezavedni um pa beleži 400.000 podatkov ali približno tako. Obstaja pomembna razlika med sprejemanjem podatkov v zavednem in nezavednem delu uma. Zato subliminalnost funkcionira. Ko greste skozi mesto v Britaniji, greste mimo 300 nadzornih kamer. 300 kamer?! V Britaniji obstaja 14 milijonov nadzornih kamer.

NEXUS: To spominja na poskuse z laboratorijskimi miškami. Če so štirje predori in v en predor postavite električno napetost… tudi, ko odstranite elektriko, ne bodo miši več izbrale te poti. Tako subliminalnost deluje. Imamo oznake za zaustavljanje, »električno napetost« za ljudi… »prehod tukaj, ne delajte tega, kupite tisto, kaznovali vas bomo, če to storite«…

ICKE: Ko razumete, kako manipulacija funkcionira, potem se vprašate, zakaj so ljudje kaznovani s 100 funtov kazni zaradi oglasa o prodaji avtomobila v lastnem vozilu. Zakaj so kaznovani s 75 funtov, če pustijo smeti zunaj ob napačnem dnevu? Kamor se obrnete, dobite klofuto.

Na koncu se vse zaključi s sijajno trditvijo: »Vse za mirnejše življenje«. »Storil bom vse za mirno življenje. Storil bom vse, kar od mene želijo, samo naj me pustijo pri miru.« Kaj naredi miška v labirintu? Gre skozi tisti predor, kjer so jo pustili pri miru. Ista stvar. Ljudje postajajo vedno bolj podrejeni in igrajo po pravilih. Še vedno se niso zbudili. Tisti, ki so se prebudili, gredo skozi drugi predor. Se ne podrejajo.

NEXUS: Kaj je odgovor? Očitno je potrebno razširiti zavest. Ni rešitev, če se napada z istim orožjem. Ni rešitev, če vzamemo orožje in pobijemo manjšino, ki tlači večino. Tudi Einstein je menil, da ne morete poiskati rešitve v tisti perspektivi, v kateri je problem nastal.

ICKE: To je sijajen citat. Obstajajo različne verzije citata. Jaz uporabljam tisto verzijo, ki pravi, da ne moremo rešiti problema z enako stopnjo zavesti, kot ga je ustvarila. To je tisto, kar delamo. Imamo vlado, ne glede na državo. »Oni« prihajajo iz nivoja politične zavesti. Vlada je lahko leva, desna, centralna, to sploh ni pomembno. To je politična zavest. Vlado zamenja vlada z istim političnim zavedanjem. To pomeni, da se nič ne menja, ker deluje isti nivo zavesti. Včasih ljudje napačno razlagajo to, kar govorim.

Kadar rečem, da je potrebna sprememba zavesti, da bi lahko prišlo do spremembe, potem mislim, da je potrebno spremeniti zavest zaradi vsega tistega, kar bo iz tega prišlo. Ni dovolj samo sedeti s prekrižanimi nogami in sporočiti, da smo premaknili zavest. Ne. Vse bo prišlo iz tega. Ljudje sprašujejo, kaj morajo storiti. Ta nivo zavesti vam bo povedala, kaj je potrebno napraviti.  Potrebno je prenehati s kopičenjem orožja. Potrebno je prenehati streljati. To ne pomeni, da je treba sedeti s prekrižanimi nogami na planini, saj bi to bil drugi vidik bežanja.

Ta nivo zavesti bo prišel do načina, kako dosežemo želeno. To ne boste dosegli s streljanjem v ljudi. Najprej je potrebno počistiti um – verovanje. To ne pomeni, da verjamete v vse ali v nič. To enostavno pomeni, da se morate očistiti kontrole s pomočjo verovanja. Obstaja krasna misel, ki jo je menda Sokrat izrekel v stari Grčiji. »Modrost je vedeti, kako malo pravzaprav vemo.« to odpira um k vsem možnostim. To ne pomeni, da verjamete v vse, samo zato, ker ste odprti. Ne boste omejeni z molkom in delovanjem izven verovanja. Ne boste se bali, kaj si bodo ljudje mislili o vas ali vaših izjavah.

NEXUS: Izven sheme, izven koncepta.

ICKE: Potrebno je odpreti um. Ko odpirate um, se vaša zavest začne širiti. Ne govorite več, da so stvari takšne, samo zato, ker so takšne. Obstaja mnogo možnosti in mnogo razlag za isto stvar. Vse razlage so lahko resnične, odvisno od perspektive opazovanja. Takšen razvoj zavesti vas vodi dalje od leve strani možganov. Svet ne vidite več v obliki delov. Spoznate, da je vse povezano. Svet naenkrat postane popolnoma drugačen. Vi postanete drugačni. Postajate informirani o tipu predstave. Zadaj lahko prepoznate predstavo.

V prejšnjem stanju niste mogli videti predstave. Smisla ne morete videti s teleskopom, temveč preko medsebojnih povezav. Kaj bomo storili v zvezi s predstavo, ko jo bomo prepoznali? Kaj nam razširjena zavest govori o tem? Pogosto lahko vidite ljudi z razširjeno zavestjo, ki ne vedo, kaj bi storili naprej. Pojma nimajo, kaj bi morali storiti. Pred nekaj dnevi mi je v trgovini pristopil neki moški.

Povedal mi je, da je sijajno, ker ljudje verjamejo mojim informacijam in se prebujajo. Strinjal sem se. Prejšnjih let so ljudje obračali oči, kadar sem govoril o zarotah. Veste, zakaj zdaj obračajo oči? Znam vprašati ljudi, kako bodo ukrepali glede informacij. Potem rečejo, da ne vejo. Pravijo, da bodo prebrali še več informacij. Ne. Ni smisel v tem. Informacija je prišla do točke, kjer lahko vidimo srž igre. Če nadaljujemo z iskanjem še več detajlov o predstavi, se bomo naučili še več o lastnem zaporu.

Naučili se bomo, kako so oblikovane rešetke, ker tega prej nismo vedeli. Toda, stvar je v tem, da mi moramo odpreti vrata. Obstaja velik slon, ogromen slon v dnevni sobi. Ljudje pravijo, da ne morejo videti slona, ampak on je tukaj. Šest milijard ljudi je na tem planetu. Obstaja relativna manjšina, ki manipulira z družbo. Mislim, da to dovolj govori o rešitvi. Moramo storiti še drugo stvar. Tole področje sveta je izjemen primer v zadnjih nekaj desetletjih.

Mirno moramo živeti z ljudmi, ki imajo drugačna verovanja in prihajajo iz drugega podnebja. Znamo poudariti, kako spoštujemo raznovrstnost, vendar se to ne nanaša na naše pravice, da smo različni, temveč tudi na pravico drugih, da so različni. Spor nastane, kadar eno verovanje iz različnih verovanj želi postati glavno verovanje. Ni pomembno, ali gre za religijsko, kulturološko ali etnično verovanje. Želja je biti na vrhu.

Želi se kontrolirati vlado, ker bi takšna religija postala dominantna. Vse se konča pri tem. Če imajo ljudje različna verovanja, ni problemov, dokler vsi spoštujejo pravico vsakogar, da je drugačen. Moja filozofija je naslednja. Mislim, da bi se svet takrat spremenil preko noči. Delate tisto, kar imate radi, dokler to ne vsiljujete ostalim. To je točno to. Naredite tisto, kar imate radi, dokler to ne vsiljujete ostalim. Ko prispete do te točke filozofije, to pomeni, da so v ravnotežju vse skrajnosti, ki povzročajo probleme.

Mnogi ljudje bi v tem radi našli pomanjkljivosti, a ne uspevajo. To je ista stvar, kot je svoboda govora. Če neka oseba ni svobodna, da bi izrazila svoje mnenje, potem nihče ni svoboden, da bi izražal svoje mnenje. Če ena oseba ni svobodna, potem to pomeni, da svoboda ostalih označuje izražanje mnenja v mejah sprejemljivega. Dovoljena pravila so samo v mejah dovoljenega. Takšno vsiljevanje ustvarja problem. V tem delu sveta ste imeli določene ljudi, ki so ga želeli kontrolirati. Zato je nastal spor.

Spor bo vedno prišel na plano, kadar nekdo želi kontrolirati. Takrat se ljudje dvignejo in imate vojno. Tako enostavno je začeti vojno. Če grem tja in udarim tistega človeka, mi bo verjetno vrnil udarec in potem se bova stepla. Za to nista bila potrebna dva. Dovolj je bil samo eden. Če želite začeti vojno, je dovolj, da zavajate eno stran tako dolgo, da napade drugo. Druga stran bo nasprotovala in nastala bo vojna. Če pogledate vojne, ljudje na oblasti začenjajo spopade, ljudje pa jim sledijo. Če jim ljudje ne bi sledili, ne bi bilo vojne.

NEXUS: Če se nihče ne bi pojavil na bojnem polju…

ICKE: … Potem ne bi bilo vojne. To so znali govoriti v 1960- ih. Ljudje nasedajo programom. Pogosto nasedajo na genetske programe, programe porekla. Ko se nekdo sklicuje na genetski program, tedaj lahko za te ideje pritegne veliko ljudi. Cilj se usmerja k «skupnemu sovražniku». To aktivira program pri tistih, ki že tako ali tako nimajo radi tistega «sovražnika».

Recimo, da nekdo iz arabskega sveta cilja na Žide ali nekdo iz židovskega sveta meri na neko arabsko deželo. Takšen program bo aktiviran, saj že obstaja notranja antipatija do Židov, Arabcev ali muslimanov. »Ja, ja, gremo jih potolč« bodo kričali ljudje. Toda, če postanemo zavedni, se bomo vprašali, zakaj sploh se želimo boriti s temi ljudmi. V čem je problem, če nam niso storili nič? To je razlika. Zato je imel Einstein prav. Če ni spremenjene zavesti, kar je na žalost pri večini ljudi, potem se ne bo nič spremenilo. Vendar se to vseeno dogaja. To se bo spremenilo. Se že spreminja.

Prejšnji mesec je David Icke nekaj dni preživel v Zagrebu. Gostoval je na hrvaški televiziji ter dajal izjave in intervjuje v mainstream medijih. Ekskluzivno za Nexus v pogovoru, ki je trajal več ur, govori o stvareh, katerih tem ni mogel omenjati – o načinih, s katerimi se obvladuje in manipulira z ljudmi.

Na sliki – David Icke in novinarka Sanja Pleša.

V času nedavnega bivanja Davida Icka v Zagrebu sem imela prijetno priložnost, da sem kar nekaj časa preživela v njegovi družbi. Prvotni razlogi so bili profesionalni, toda čas z Davidom Ickeom se je preoblikoval v kakovostno in obojestransko izobraževalno, prijateljsko druženje.

Zanimivo je bilo opazovati, kako David Icke, popolnoma avtentično, živi svoje življenje. Predan potrebi, da bi celemu svetu prenesel informacije, ki bodo svet, katerega »poznamo«, spremenile. Ne glede na to, koliko novih ovir bo moral preskočiti utrujen, bolan ali neprespan. »En človek ne more spremeniti sveta, lahko pa sporoča informacijo, ki bo spremenila svet«.

Vsi, ki so brali knjigo »Zgodbe iz časovne zanke«, nedavno objavljene na Hrvaškem, so se lahko seznanili s podrobnostmi in »naključji« iz Ickevega burnega in težkega življenja. Toda, trdi Icke, odločitev o brezkompromisnem življenju resnice in opazovanju sveta z odprtimi očmi, je več vredna od težav, katere je takšno stališče izzvalo. »Če bi spet imel priložnost izbire in tudi če bi vedel za vse posledice svojih dejanj, bi spet napravil isto.«

Vtis, katerega naredi David Icke, je v svetlobnih letih daleč od nedavnih vprašanj mainstream novinarjev: „Oprostite, koliko let pa ste že nori?“ To vprašanje bi težko zastavil pravi, resnični novinar, ki je bral knjige Davida Ickea ali pa se sam odpravil (in si upal) na raziskovanje pod površino.

Sicer pa: novinarski poklic (razen častnih izjem) je trenutno na nivoju papagajsko – ponavljalskega modela, katerega namen je dodatno poneumljanje in otopelost. Je daleč od svojega namena in raziskovalnega novinarstva. Nujno mora rešiti svoj obraz. No, vrnimo se k Icku. Zanimivo je, da so zanj, razen hitrega, ostrega uma, verbalne diareje in lucidnega britanskega humorja, značilni tudi prijetna odprtost in toplina, ki mnogokrat manjkata ljudem, katerih možgani delajo s »sto na uro«.

Bivanje v Zagrebu je nanj močan, pozitiven vtis. Sledi še malo lokalpatriotizma in nacionalnega ponosa, katere praviloma ne ljubim prav posebno, toda v tem primeru je lepo avtentičen in nenasilen. Rekel je, da nikjer (predaval pa je v približno petdesetih državah sveta), ni srečal toliko dobro informiranih ljudi odprtega uma. Bil je prijetno presenečen z vprašanji ljudi, prav tako z informacijami, katere je od njih dobil. Predavanja na Bundeku nikoli ne bo pozabil, tako zaradi nevihte kot tudi pozitivnih občutkov in energije, ki je bila tam prisotna.

Povedal je, da se na Hrvaškem počuti, kot da je prišel na drugi planet (neki boljši:). To je nedavno potrdil tudi v popularni ameriški radijski oddaji Arta Bella «Coast to coast», ko je na vprašanje «Kako se je počutil v Los Angelesu» odgovoril: «Ma, kaj to… nedavno sem bil na Hrvaškem. To je neverjetna dežela…». Pol oddaje je govoril o Hrvaški in ljudeh, katere je tukaj srečal. Omenil je tudi, da nikjer doslej, v nobeni deželi, ni opazil tako izražene in močne kampanje za vstop v Evropsko unijo.

Glede na to, da ne vemo, kako je bilo v drugih deželah, na žalost tukaj živimo v prepričanju, da je vsakodnevno bombardiranje z «dobroto» Evropske Unije običajna porcija in procedura za vsako bodočo članico. Očitno ni. Icke se je ponudil, da bo na lastne stroške (čeprav je kronično brez denarja) prišel na Hrvaško in javno debatiral o pravem obrazu Evropske Unije (o tem je temeljito in argumentirano dobro seznanjen) z vsemi hrvaškimi politiki. Teden dni pred pisanjem tega besedila sem gledala dokumentarec «America – from freedom to fashizm», ki nazorno prikazuje, da se tisto, o čemer govori in piše David, ravno sedaj dogaja v Ameriki. Čeprav na videz ni tako (tam se cedita med in mleko), je ameriško ljudstvo prvo na seznamu masovnih poskusov nad ljudmi.

Dokumentarni film nam pomaga videti, kje bi lahko končali vsi, če se ne prebudimo. Prav tako je prikazano tisto, kar zbuja vero v našo dobro skupno prihodnost. To pa so tako imenovani »mali ljudje«, ki so enako kot jaz in vi mislili, da ne morejo spremeniti nič, toda v ključnih trenutkih pa so naravno in pravilno odločali in njihove odločitve so bile prava mala herojska dela. Kot pravi eden od citatov Martina Luthra Kinga: »Bojazljivec se sprašuje, če je varno… nečimrnež se sprašuje, če je popularno… Toda v življenju vsakega človeka pride čas, ko je potrebno postaviti vprašanje: Ali je pravilno?«

Pogovor ki sledi, se je odvijal v foajeu hotela, uro po prihodu Davida Ickea v Zagreb.

NEXUS: Bralci NEXUSA dobro poznajo Vaše delo in dvajsetletno raziskovanje sveta, v katerem živimo, zato se bova v tem pogovoru pozabavala z manj znanimi detajli. Najprej bi začela s tem, kar Vas v zadnjih letih najbolj zanima, to pa je »narava resničnosti«. Po vaših spoznanjih je realnost nekoliko drugačna od dogovorjene kolektivne zavesti in kolektivne resničnosti, katero doživljamo kot čvrsto in absolutno. Kaj ste do sedaj izvedeli o tej ravni naših življenj?

ICKE: Pogosto pozabljamo na tisto, kar je samo po sebi vidno. Ne morete biti svobodni in kontrolirati lastno življenje, če ne sprejmete narave realnosti in tega, kdo resnično ste. Če lahko držite ljudi v neznanju glede teh stvari, če veste, kako to deluje v širšem smislu, potem ste v položaju velike moči. Tedaj lahko počnete učinkovite stvari. Istočasno, prebivalci nimajo znanj o tem delovanju, razlogih in posledicah, ker ne razumejo resničnosti. Prav zaradi tega sem svoje delo v zadnjih letih usmeril v naravo realnosti, saj svet le tako dobi smisel.

En vidik se skriva v telesu, ki je holografski računalnik, kot prejemnik in oddajnik informacij. Mi živimo, tako jaz to imenujem, v holografskem internetu. Brezžičnega interneta ne moremo videti. Je neviden. To nevidno vesolje postane s pomočjo računalnika kolektivna resničnost. Če nekdo vklopi svoj računalnik, potem se vključuje v isto resničnost. V filmu »Matrix« je scena, kjer Morpheus predstavlja Neu resničnost iluzije. Pove mu, da je »Matrix« povsod okoli nas. Je v sobi in zunaj. Kaj je sedaj v našem prostoru in je prav tako nevidno? Brezžični internet. To je ista stvar.

Naš telesni računalnik dekodira energijsko resničnost. Na istem principu deluje tudi brezžični internet. Pretvarja ga v trden svet okrog nas, vidimo ga na zaslonu računalnika. Dejansko se ta svet nahaja znotraj nas. Znanstveniki so zmedeni s trdnim svetom, sestavljenim iz atomov, ki nimajo čvrstosti. To je mogoče, ker svet ni trden. On je dekodirana realnost, ki obstaja v naših glavah. Neka zgodba, ki jo pogosto ponavljam, sijajno predstavlja to, o čemer govorim.

V knjigi »Holografsko vesolje« pisatelj Michael Talbot predstavlja zbrane znanstvene dokaze in dejstva, da je vse to holografska iluzija. Govori o izkušnjah z neke zabave, katero je pripravil njegov oče. Tam je bil tudi hipnotizer, ki je izvajal zabavne trike. Prisilil je ljudi, da jedo krompir v prepričanju, da gre za jabolka. Ljudje so začudeni, kako je to mogoče narediti. To ni nič posebnega. Okus jabolka in krompirja ne obstaja na jeziku. To je podatek.

Tukaj obstaja šele potem, ko se dekodira v možganih. Če se lahko primeša v ta mehanizem dekodiranja s pomočjo hipnoze in dodanih prepričanj, podatek o krompirju postane okus jabolka, ker je dekodiran v možganih. To je tako, kot da programirate računalnik, da bere program na določen način. Med zabavo je hipnotizer hipnotiziral nekega Toma. Povedal mu je, da ne bo mogel videti svoje hčerke v sobi, ko ga bo vrnil v budno stanje.

Nato ga je navidezno vrnil v budno stanje. Pred njim je stala njegova hčerka. Tom se je začel obračati, saj zanj ona ni bila tam. Hipnotizer je dvignil roko za hrbtom njegove hčerke in ga vprašal, kaj trenutno drži. Tom je odgovoril, da drži uro. To je bilo zanj zelo očitno. Potem je hipnotizer vprašal Toma, če lahko prebere napis na tisti uri in Tom ga je prebral. Ljudje bodo rekli, da je to nemogoče.

Mogoče je, saj je vse v tisti sobi pravzaprav energijska konstrukcija, ki obstaja izven frekvenčnega področja. Nameščena je izven vidne svetlobe, kateri pristopajo naše oči. Če možgani ne bi prevedli energijske konstrukcije v našo holografsko – na videz čvrsto – realnost, potem naše oči tega ne bi mogle videti. Tomova hčerka je bila v energijski obliki znotraj sobe, a zaradi vsiljenega hipnotičnega verovanja so Tomovi možgani dekodirali vse, kar je bilo v sobi, razen tistega polja. Ker ona ni bila tam, je lahko videl skozi njo.

To je predpogoj za manipuliranje z ljudmi. To, dejansko, deluje na dveh nivojih. Najprej se omeji pristop k dostopnim frekvencam. Na primer, živali imajo mnogo večji frekvenčni razpon. Mačke reagirajo na »prazen prostor«, katerega mi ne moremo videti. To za njih ni »prazen prostor«. Gre tudi za programiranje »računalniških možganov«, ki dekodirajo ali ne dekodirajo določenih stvari. Stvari se lahko dekodirajo tako, da jih izkusite na način, kot »one« to želijo.

Obstaja ogromno stvari, ki tvorijo smisel. Uporaba televizije in glavnih medijev je najmočnejša oblika masovne hipnoze na Planetu. Njen namen je stalno vcepljanje vrednot in določenih stališč realnosti v naše možgane. Ponavljanje je močna oblika hipnoze. Ko možgani sprejmejo prepričanje, kot pri Tomovem primeru z njegovo hčerko, potem se resničnost dekodira v skladu s prepričanjem. Stvari se samostojno ponavljajo kot preroštvo. Ker dekodirate program, potem tudi vidite samo program. Z izobraževanjem je ista stvar. Ljudje pri mizi so se dogovorili, kako bodo otroke »spravili v svet in kako ga bodo gledali z očmi odraslih«.

Lahko je kdo pomislil, kako popolno bi bilo, če bi triletne in štiriletne otroke kontrolirali s pogostim učenjem, ki bi trajalo do njihovega 17., 18. ali 19. leta. Vsaj pet dni v tednu jih je potrebno poučevati o želenih prepričanjih. To bi bil izvrsten način za nastanek odraslih ljudi, ki bodo svet opazovali na takšen način, kot vi želite. In prav to se dogaja. Ni problem v sistemu izobraževanja. Gre za sistem indoktrinacije. To je program.

Kot vidite, se izrazoslovje, katerega uporabljajo v televizijskih programih, nanaša ravno na programiranje. Na tem nivoju je telo elektrokemijski organizem. Vse, kar mu povzroča nihanje ravnotežja (električnega, elektromagnetskega ali kemijskega), mu dejansko onemogoča sprejemanje in pošiljanje informacij. To je tako, kot da premaknete gumb za izbor frekvence radijske postaje in to je dovolj, da postaje ni več možno jasno slišati. In »oni« delajo prav to. Višje frekvence realnosti tvorijo razširjeno zavedanje. Če jih niste zmožni dekodirati, potem to pomeni, da imate dostop nižjim frekvencam.

Zato večina ljudi v svetu doživlja resničnost samo s petimi čutili. Teh pet čutil deluje pravilno takrat, kadar služijo naši realnosti. Toda, čutila ne bi smela prevzeti realnosti. Nižja čutila imajo medsebojni odnos s svetom, ne morejo pa ga razumeti. Če lahko izključite ljudi iz višjih stopenj zavesti, iz opazovanja sveta z višjih stopenj, potem lahko kontrolirate sprejemanje informacij s pomočjo nižjih čutil.

To pomeni, da izolirate računalniško stopnjo resničnosti od stopnje višje zavesti. Na ta način lahko programirate računalnik. Kadar psihologi pravijo, da lahko razstavijo človekovo osebnost znotraj 12 arhetipov, potem to lahko napravijo le v računalniškem delu resničnosti.

NEXUS: Pravzaprav govorimo o 12 programih …

ICKE: Da. Poglejte večino ljudi. Če jim nekaj naredite, bo sledila popolnoma predvidljiva reakcija. Ista stvar se dogaja z računalnikom. Če na računalniku opravite nekakšen vnos, lahko predvidite rezultat. Vzrok predvidljivosti človeštva se skriva v programiranju in masovni kampanji izolacije, ki jih je pripeljala na telesno stopnjo resničnosti.

NEXUS: »Svet« okoli nas stimulira levo možgansko polovico, racionalno stran. To se nanaša skoraj na vse, s čemer se srečujemo. Medije sva že omenila. Toda, to je le ena raven manipulacije. Obstajajo različni načini, od hrane zastrupljene s pesticidi, umetnimi gnojili, zdravili in cepivi, ki vsi skupaj povzročajo biokemijsko neravnovesje. Zastrupljajo nas s strupi, katere so v Drugi svetovni vojni uporabljali v koncentracijskih taboriščih – klor in fluor se sedaj masovno dodajata pitni vodi ter aspartam, ki služi kot sladilo.

Subliminalna sporočila (seksualna in potrošniška) so vse povsod okrog nas, celo v otroških vrtcih. Vse te stvari… omenili ste, da sta centra, od koder prihajajo glavni modeli globalne manipulacije Tavistock Institut v Londonu in Univerza v Stanfordu. Nam lahko to pojasnite?

ICKE: Aspartam je na trg prispel preko Donalda Rumsfelda, dokler je bil voditelj farmacevtskega oddelka. Ta oddelek so pozneje prodali družbi Monsato. Ko pogledate fluor in vse ostale kemikalije, ki nam jih dajejo v hrano in pijačo, ima vse to nek skupen cilj. Imenuje se »toksini spodbude«. Toksini spodbujajo možganske celice in jih uničujejo. Vse to pripelje do možganskih sprememb. Ni naključje, da so nacisti v koncentracijskih taboriščih dodajali fluor v pitno vodo, saj so bili zaporniki potem poslušni. Poglejte samo natrijev glutaminat …

Vse temelji na prepričanju, da možgani ustvarjajo resničnost, ne pa okus. Natrijev glutaminat lahko zavede možgane, ki potem dekodirajo več okusa, kot ga je v resnici. Na vseh teh stopnjah smo vrženi iz ravnotežja. Zmanjšane so naše sposobnosti in tako nismo več učinkoviti sprejemniki in oddajniki. Če sprejemniki in oddajniki ne delujejo optimalno, se zmanjšuje tudi stopnja pristopa k frekvencam.

Za ljudi, ki so se zataknili nekje v shemi, pravimo, da imajo omejena razmišljanja. Jaz pravim, da imajo omejeno razsežnost. Njihov razpon frekvenc, katere so jim na voljo, je ključ za razlago omejenega razmišljanja in manifestacije njihovega zavednosti in nezavednosti. To je ena raven. Druga raven je programiranje računalnika s prepričanji, ki bodo omejila razpon zavesti. Religija je tukaj opravila sijajno programiranje. Ni pomembno, kakšna so vaša kruta verovanja, vse dokler jih imate.

Njih ne zanima, ali ste zaveden kristjan, musliman, Žid, hindujec, konzervativni politik, levičar, Srb, Hrvat ali Anglež. Vse to postavlja realnost ljudi v omejene pogoje. Obstajajo različni sistemi verovanja, saj so oni kot predali. Predali omejujejo verovanje v določenem razponu možnosti. Vse, kar nasprotuje takšnemu verovanju, naleti na odpor. Oseba, ki raznaša takšne informacije, se imenuje norec ali pa hudič. To mora ohraniti sistem verovanja.

V zadnjem času raziskujem kognitivno disonanco. Kognitivna disonanca vam lahko odpre oči. Lahko razumete, na kakšen način lahko programirate sami sebe. Menijo, da je to stanje stresno. Nastane takrat, kadar se ljudje srečajo z verovanji, izkušnjami in informacijami, ki so nasprotna njihovim prepričanjem. Kognitivna disonanca je res dobra stvar. Če jo uporabljate na pravi način, če pogledate izkušnje, ki so v sporu s prepričanjem, potem lahko ponovno opazujete prepričanja in greste naprej. Stanje disonance se mora razrešiti pri večini ljudi, saj je tudi sistem verovanja močno programiran.

Če ne razrešimo problema prepričanj, potem se mora nekaj zgoditi z izkušnjami. Ljudje potem spremenijo zgodbo, da dobi smisel. Na primer: če verjamete, da je Bog blagoslovil Ameriko, deželo svobodnih in dobrih ljudi, nekaj podobnega kolektivnemu Johnu Waynu, lahko pridete do spoznanja, da ta »dežela svobodnih« ubija ljudi v namišljenih vojnah. V tem primeru bo »Bog, ki je blagoslovil Ameriko« izginil ali pa se bo zgodba prilagodila, da bi verovanje ostalo nedotaknjeno.

V teku tega procesa začnejo ljudje verjeti, da moramo v vojno, da bi obvarovali mir. Ljudje lažejo sami sebi, da bi obvarovali to prepričanje. To je zelo močno. Potem pravijo, da morajo omejiti neke svobode, da bi obvarovali svoje svobode. To je norost. To je mentalna gimnastika, skozi katero gredo ljudje, da bi verovanje ostalo nedotaknjeno. Pogovarjal sem se z neko kristjanko, ki mi je rekla, da so moje trditve o Kristusu nesmiselne.

Ni veliko ljudi, ki bi o Kristusu govorili na takšen način. Druga kristjanka poleg nje je rekla, da obstajajo tudi takšni ljudje. Prva je zopet dejala, da je vse to tako ali tako brez smisla. Na takšen način lahko vse preprosto zanemarite in pozabite. Razmišljanja in emocionalni procesi različnih ljudi so popolnoma razumljivi, zahvaljujoč Tavistocku. Tavistock je Inštitut za ljudske odnose. Ustanovljen je okrog 1920. to je eden, če ne glavni, center za socialni inženiring. Kako gledati svet na želen način in manipulirati z ljudmi.

To se počne s pomočjo masovnih medijev, izobraževanja in vseh teh stvari. Od tod ljudje dobivajo kolektivne informacije. Z njihovo pomočjo je možno upravljati z ljudmi, da svet gledajo na želen način. V zadnjih nekaj mesecih sem se srečal z organizacijo v Britaniji, ki se imenuje »Common Purpose« (skupni namen). Zasnovala jo je Julie Middloton, ki je delala v uradu namestnika premiera v britanski Vladi. Delovanje organizacije spominja na Tavistock. Ne vem, kako je s tem na Hrvaškem, toda v Britaniji imamo ljudi, ki jih imenujemo »jobworth« ljudje (ljudje, ki opravljajo pomembna dela). To so ljudje v uniformah, v oblekah in na dobrih položajih.

Namesto da bi pravilno videli stanje i potem prišli do odločitve, oni vse delajo po »knjigi pravil«. Vedno so obstajali takšni ljudje. No, opazil sem, da se je takšno kruto razmišljanje razširilo. V Britaniji se danes dogajajo nenavadne stvari. Ljudje plačujejo kazni 75 – 100  funtov ali več, ker so svoje smeti odnesli ven napačnega dne. Ljudje plačujejo kazni 100  funtov, ker so oglas za prodajo lastnega vozila nalepili znotraj vozila. Kaznovani so na osnovi Zakona o uličnem trgovanju. So ljudje, ki jih spremljajo zaradi zakona, ki je bil izglasovan zaradi nadzora teroristov.

Želijo zvedeti, če starši, ki so prijavili svoje otroke v osnovno šolo, res živijo v tistem področju, kjer so izpolnili prijavo. Ne morete si zamisliti niti polovico vseh teh nesmislov, ki trenutno veljajo v Britaniji. Kadar poudarite nesmiselnost in ekstremno naravo teh pravil, vam ljudje pravijo, da se zakoni morajo spoštovati. Oni tega preprosto ne razumejo. Nekaj ni v redu. Nekaj se dogaja. Ta mentaliteta avtoritete se širi preveč hitro, da bi to bilo naključje.

Omenil sem »Common Purpose«. Ta organizacija izvaja drage tečaje, ki se financirajo z denarjem davčnih zavezancev. Tečajev se udeležujejo razni odbori in policaji. Uporabljajo tehnike manipulacije uma in skupinskih pritiskov, da bi ustvarili »vodje«, kot jih oni imenujejo. Neke odbore in pomembne položaje v Britaniji že kontrolirajo ljudje, ki so bili udeleženci tečajev »Common Purpose«. Uporabljajo nevrolingvistično programiranje in druge stvari.

Bivši častnik mornarice je slučajno naletel na »Common Purpose« znotraj nekega odbora v Plymouthu. Temu je posvetil svoje življenje. Spoznal je mnogo zakonskih parov, ki so obiskovali ta tečaj. Govorijo o spremembi osebnosti mož in žena po teh tečajih. En primer se nanaša na temnopoltega policista. Njegova žena je povedala, da prej nikoli ni bil rasist. Bil je policist v skupnosti in se dobro razumel z vsemi.

Odšel je na takšen tečaj, del treninga pa so sestavljala tudi takšna vprašanja: »Ali menite, da ste bili v policiji prizadeti zaradi rasizma?« in »Ali menite, da rasizem vpliva na stališča ljudi?« policist je odgovarjal negativno. No, vprašanja so razvrščena v določenem zaporedju in so na koncu pripeljala do pozitivnega odgovora. Soproga je povedala, da je po tečaju povsod videl rasizem. Prej tega ni delal. Menil je, da so policija in meščani medsebojno v stanju vojne.

Do vsega tega je prišlo po tečaju. Z umom teh ljudi se manipulira, da bi postali »uporabni idioti«. Število ljudi, s katerimi se odprto manipulira, ni veliko. Z umom se manipulira preko nižjih ravni avtoritete. Tako se sistem prisilnih ciljev prenaša naprej. »Oni« ne želijo, da bi ljudje doumeli, kako je vse to noro, kako noro je kaznovati osebo s kaznijo 100 funtov zato, ker prodaja lastni avto.

Namesto tega se promovira ideja zakona, pravil in kazni. Zato ne obstaja proces razmišljanja, ki bi kazal na nesmiselnost pravil. To vse bolj opažam. Kot da je takšna metodologija prišla naravnost iz Tavistocka. Tavistock je središče, ki deluje v vseh smereh, tako kot Institut Stanford v Ameriki. Mnogim organizacijam ustreza Tavistock, ker prav tako delajo na kolektivni manipulaciji prebivalstva. V prejšnji letih sem naletel na dokument, ki se imenuje »neslišna orožja za tiho vojno«. To je priročnik za kontrolo uma in masovno manipulacijo prebivalstva. Mislim, da se prvič pojavil ob koncu šestdesetih let.

Daje uvid v tehnike, ki kontrolirajo obnašanje prebivalstva na želen način. V enem delu govori o tem, da morajo ljudje »vedno biti zaposleni na farmi z drugimi živalmi«. Z drugimi besedami: potrebno jih je usmeriti na preživetje, jim odvrniti pozornost z nepomembnimi zadevami, kot so športne igre. To ne pomeni, da v tem ne smete uživati, ko pa to postane vaša osredotočenost, potem so uspešno preusmerili vašo pozornost. Zato ljudje ne razumejo, kaj se jim resnično dogaja.

NEXUS: Ena od metod zavračanja pozornosti  in manipulacije je tudi stalno izpostavljanje strahu na vseh nivojih. Ljudje se kar naprej nečesa bojijo, počutijo se ogroženi, bojijo se za lastno eksistenco, za svoje otroke, za svojo službo, za svojo prihodnost, bojijo se nesreč, kataklizme, vojne… strah, resničen ali neresničen, je vedno nekje okrog nas. Če pogledate katerikoli časopis ali vklopite TV, vse kar vidite, vas opominja, da se morate nečesa bati.

ICKE: Strah, da. Terminologija »neslišnih orožij« je zelo zanimiva. Ne moremo jih videti, tako kot projektile. Piše, da metodologija »neslišnih orožij« ne lansira projektilov. Ciljne so situacije. Obstaja sijajen stavek v dokumentu in pravi, da ljudje instinktivno čutijo, če nekaj ni v redu. No, zaradi narave »neslišnih orožij« ljudje ne morejo razumeti, kaj se resnično dogaja.

Potem, ko ljudje naletijo na informacije, ki jih razlagam, jim to pomaga v razumevanju, zakaj pravzaprav gre. Ko ozavestite spoznanje, da nekaj ni v redu z razlaganjem vzroka, je to lahko močna sprememba v zavesti ljudi. No, to je kot računalniški program. Ko je računalnik programiran, da izvaja določen program, potem ste obkroženi, tako jaz to imenujem, z »nezavednimi ljudmi«. Zaradi tega je večina ljudi brezupno predvidljivih. Vse dotlej, dokler se ne vmeša zavest in spremeni proces izvajanja, se to ne more spremeniti.

NEXUS: Vaš prijatelj je šaman iz plemena Zulu, Credo Mutwa. On ve za plazilce. Povedal je, da so ljudje pred njihovim prihodom na Zemljo živeli drugače. Pred prihodom plazilcev so ljudje medsebojno živeli v popolni  harmoniji s svetlobo. Nismo se pogovarjali, medsebojno smo si brali misli. Videti je bilo drugače, kot da je bila naša zavest popolnoma povezana z vsemi oblikami življenja in planetom kot celoto in živim bitjem. Harmonije, ljubezni, miru, enotnosti in hrane je bilo v izobilju. Nasilja ni bilo. Takšen opis življenja na Zemlji se pojavlja tudi v drugih tradicijah.

ICKE: Ena od skupnih značilnosti pri ljudeh z izventelesno izkušnjo je telepatska komunikacija. Poznate zgodbo o Babilonskem stolpu? Bog, ki se v prevodu imenuje kot »Bog Bogov« je zmešal jezike. Če potujete po Severni Ameriki ali kje drugje, boste prav tako srečali podobne zgodbe o mešanju jezikov. Vse bolj menim, da je to simbolično izročilo o našem prehodu iz telepatske v verbalno komunikacijo.

Menijo, da so ljudje v času kamene dobe vzklikali: »Ugh – ugh – ugh«. Morda so se tako tudi pogovarjali, saj komunikacije z besedami niso potrebovali. To je zanimivo. Celotna predstava želi vriniti našo točko zavesti in opazovanje z našimi petimi čutili. »Oni« ne želijo, da vidimo zidove zapora. Tukaj noter nas želijo, kjer gledamo v stene zapora in vidimo opeke. To so samo opeke. Zapor je vedno narejen iz opek. Kakšna je lastnost besed? Vlečejo nas v svet petih čutil, ker je to fenomen petih čutil. Artikuliramo vibracije kot zvok. Sistem naših petih čutil jih sprejema in preoblikuje. Vse se dogaja v tem delu možganov.

NEXUS: … leva stran…

ICKE: Desna stran možganov, kreativna stran, nas vodi izven naših teles. Obstaja fascinantna zgodba o gospe Jill Bolte Taylor. Ona je nevroanatomistka, strokovnjakinja za možgane. Doživela je možgansko kap v levi polovici možganov, ki je takrat dobesedno prenehala delati. Takrat je svojo zavestno realnost premestila na desno stran možganov. Povedala je, da je takrat čutila, da je ona »vse, kar obstaja«.

Ni obstajal trenutek, kjer se je ona končala in kjer je bil začetek obstoja. Desna stran možganov dekodira realnost na tem nivoju. Idealno je, da sta obe strani možganov  v harmoniji. Dekodiranje od zunaj je usmerjeno navznoter. Tako se pretvarja v obliko, ki je interaktivno povezana s to realnostjo. To je fascinantno. Potem, ko se je izključila leva polovica možganov, je bila Jill prepričana, da izgovarja besede. Slišala je samo glasove, ki so zveneli nekako »vooo… vooo… vooo«. To je bil edini zvok, ki je prihajal iz nje.

Poskušala se je pogovarjati po telefonu in prositi za pomoč. Ko jo je oseba poslušala, je slišala te iste »vooo… vooo… vooo« glasove. Slišati je bilo kot zlati prinašalec. Leva stran možganov ni dekodirala vibracije v besede. To je razlog. Od tod prihajajo besede. Ta nivo realnosti je nameščen v levi strani možganov. Mi iščemo ljudi s popolnimi možgani. Manipulatorji žele zvleči ljudi v levo stran možganov. Leva stran je povezana s svetom  direktno preko petih čutil.

Če bi lahko zaprli most v kaloznem telesu (corpus callosum – slovensko prečnik, sveženj živčnih vlaken, ki povezuje levo in desno poloblo) in preprečili komunikacijo med možganskimi poloblami, potem bi lahko razumeli pomen leve strani možganov. Takrat bi imeli pregled nad celotno človeško družbo. To je manifestacija leve strani človeških možganov.

NEXUS: S katero se očitno lahko manipulira…

ICKE: Da. Leva stran možganov vidi vse kot dele, soočena je s strukturo. Desna je sproščena v protokolu ljubezni, kjer je vse «brez problemov». Za razliko od tega stanja, včasih želite vedeti tudi za točen čas. Če vam uspe vzpostaviti ravnotežje med obema deloma, potem ste v redu. No, če pa se zataknete v levi polovici, tako pravimo za znanstvenike, vodeče zdravnike, učitelje, profesorje in novinarje, potem morate opravljati izpite, da bi lahko napredovali znotraj sistema.

Sistem je zasnovan na izpitih. Da bi opravili najpomembnejše izpite iz angleškega jezika, matematike in teh zadev, morate obvladati obdelavo informacij v levi strani možganov. Te informacije morate obdržati in jih prenesti na papir, da bi lahko opravili izpit. Če ste v tem dobri, lahko opravite vse izpite. Ko jih boste opravili, boste zasedli ugleden položaj v družbi. Postali boste zdravnik, odvetnik, politik ali novinar. Če izhajate iz pozicije desne strani možganov, lahko morda postanete umetnik.

Za umetnike pravijo, da so nepomembni. Ljudje pravijo, da imajo občasno radi umetnost, vendar je to nepomembno. Drugi ljudje so pomembnejši, oni upravljajo v družbi, oni so v realnem svetu. Umetniki govorijo o drugih dimenzijah. Za njih pravijo, da so v redu, ampak jih ni treba jemati posebno pomembno. »Drugi ljudje so tisti pravi, oni so nekaj vredni«. Tak sistem moči po svoji naravi temelji na kolektivnem prepričanju realnosti, kar vpliva na smer, v kateri se družba premika. To so ujetniki leve polovice možganov.

NEXUS: Povedali ste, da sistem uporablja izpite za preverjanje, kako dobro smo programirani. To je test,katerega sistem uporablja za preverjanje, če vsiljeni programi zadovoljivo funkcionirajo …

ICKE: Res je. Tako sistem napreduje. Ni tako pomembno, ali so izpiti dobri ali slabi. Obstaja argument, da sploh niso dobri. Stvar je v sprejeti informaciji, ki se potem uči ali ne uči. To pomeni, da izpiti temeljijo na zavajanju in spremenjeni verziji resničnosti. Sistem je uvedel verovanje v obliki izpitov. Od nas zahteva, da v to resnično verjamemo. Potem bomo usposobljeni za mesto in položaj, kar bomo opravljali znotraj sistema.

Če imate poudarjeno desno polovico možganov, potem ste nezaželeni. Takšnim ljudem pravijo, da je bolje, če postanejo nekakšni umetniki. Družbena merila se nanašajo na znanost, zakon, politiko, novinarstvo in izobraževanje. Vsi ti so ujetniki leve strani možganov. Če se poskušate spremeniti potem, ko ste to doumeli, bo sistem skočil na vas.

Moja prijateljica iz Kanade je zdravnica. Ime ji je Guylaine Lanctot. Ugotovila je, da zahodna medicina ne deluje v primerjavi z mnogimi drugimi metodami. Potem, ko jih je začela uporabljati v praksi, jo je družba zavrgla. Če ste učitelj in želite odpreti um mladih ljudi, vas bo družba pritisnila. Ko ste enkrat v levi strani možganov, potem vidite samo dele. Imam lep primer, sam sem doživel. Mislim, da je bilo to spomladi tega leta.

Prosili so me za govor staremu Društvu za razprave na Univerzi Oxford. Med občinstvom so bili elitni študenti iz Oxforda. Kadar predavam v Brightstoneu ali Zagrebu ali kjer koli, vem, da ljudje želijo dobiti pogled v te informacije. Takrat vem, da obstaja stopnja odprtega uma in preprosto vse povem. Ko sem moral govoriti pred študenti iz Oxforda, sem v hotelu razmišljal, kako naj te informacije predstavim v otroških korakih, da bi jih lahko razumeli.

Njih znotraj sistema zaznavajo kot elito, kot visoko izobražene študente, oni pa so ujetniki leve polovice možganov. Že s samo spoznanje, da so prišli do te ravni izobrazbe pomeni, da so ujetniki leve strani možganov. Pomislil sem, da bi jih informacije o naravi resničnosti zmedle, če bi takoj na začetku govoril o tem. Odločil sem se, da se bom obrnil njihovi levi polovici možganov. Začel sem govoriti o strukturi kontrole, kako peščica lahko kontrolira večino. Odločil sem se, da bom v drugi polovici predavanja obdelal naravo stvarnosti. Gledal sem publiko in – izkušnja ni bila zabavna.

Gledali so me kot, da sem izven sebe. Mislim, da sem na koncu dobil soliden aplavz. Nekatere od njih so na koncu vprašali za mnenje o predavanju. To je bila klasika. Eden od njih je povedal, da je na začetku še uspešno spremljal, ko sem govoril o strukturi kontrole. Takoj, ko sem začel govoriti o hologramih, je postal zgubljen. Klasika. Oni lahko razumejo strukturo, ne pa tudi povezanost resničnosti.

NEXUS: Čeprav ni tako videti, glede na družbeno priznavanje takšne elite, so ujeti v majhnih predalčkih, konceptih, v malem umu…

ICKE: zato je bilo potrebno toliko napora, da se naša videnja izolirajo. «Oni» so na tem delali tisoče let. Imam precej teorij tudi o našem razumevanju čas. «Oni» so predali znanje o stvarnosti v roke peščice, da bi ga skrili pred prebivalstvom. Na to so bili usmerjeni glavni sistemi kolonializma. Uporabili so inkvizicijo, da bi opravičili uporabo krščanstva, kar je uničilo stara znanja.

Šaman Credo Mutwa govori, kako so oni prišli v Afriko. Usmerili so se na šamane kot nosilce znanja. To  ni samo znanje o resničnosti. To je znanje o zgodovini. To so naša spoznanja o prihodu. Potem, ko so to uničili in skrili ta pričevanja izven dosega javnosti, so lahko konstruirali lažno zgodovino in lažno resničnost. To so storili preko darvinizma in službene znanosti.

NEXUS: Religija je nastala pred televizijo in masovno potrošnjo. Vsaka religija je prav tako videti kot program. Ljudje so programirani, da mislijo na določen način. Pri tem vsaka religija v svojem paketu v osnovi ponuja tudi zelo privlačne in resnične ljudi. Ponuja resnico naše narave, katero duša prepozna kot točno in potrebno, kot recimo brezpogojne ljubezni.

Problem nastane takrat, ko vas prepričujejo, da boste do tistega, kar resnično rabite, prišli lahko le, če sledite njihovim natančnim navodilom in se držite njihovim postavljenih pravil. Istočasno vas prepričajo, da morate ubijati ali vsaj sovražiti vse tiste, ki ne mislijo kot vi ali vaša religija, kar je zelo daleč od prvobitne zamisli o ljubezni, miru in blaginji, kar vas je prvotno pritegnilo v to religijo. Ali lahko rečemo, da so religije nekaj kot televizija in mediji preteklosti?

ICKE: Prav tako. To je točno. Moja filozofija je naslednja: če lahko imenujete to, v kar verjamete, potem ste v shemi.

NEXUS: V konceptu…

ICKE: Vse kar je, to mi enostavno smo. To nima imena. Zato jaz to imenujem sila brez imena. Ko to imenujete, ste že izgradili koncept. Potem ste opustili vsezmožnost in vse možnosti. No, neskončnost se nanaša prav na vse te možnosti. Ljudje so prepričani, da so vsi čudeži isti. Je pa ravno nasprotno. Pristop neskončni celini pomeni, da imate pristop neskončni raznolikosti. Ko pogledate, kako se je ta svet usmeril k vse večji kontroli, potem vidite, da imate vse manj raznolikosti. Tudi, če pogledate izgrajeno okolje, ko potujete po svetu. To se vidi v vsakem mestu…

NEXUS: … izgledajo isto.

ICKE: To lahko preizkusite. Sam se to preizkusil večkrat, ko sem se zbudil v mestih, kot je Sidney, ali kjerkoli drugje po svetu. Pogledal sem skozi okno in pomislil, da ne bi mogel reči, kje se nahajam, če bi mi kdo povezal oči. V tem primeru bi lahko rekel, da sem kjerkoli. Po svoji naravi je raznolikost težko kontrolirati iz enega središča. Enoličnost se lahko kontrolira iz središča.

Zato svet postaja vse bolj in bolj enoličen. Pomembna je ta obsedenost z mednarodnim zakonom. Če želite svetovno Vlado, centralizirano globalno Vlado, ki bo vsiljevala svojo voljo, potem morate imeti mednarodni zakon. Še nekaj morate imeti. Morate imeti svetovno Vlado, ki izvaja mednarodni zakon, kateremu se bodo ljudje pokorili. To vlogo prevzemata NATO in mirovne sile UN. Postajajo svetovna armada. To me frustrira.

To je tako kot, da gledate prometno nesrečo na upočasnjenem filmu. Ko pridete do določene stopnje raziskovanja, začnete prepoznavati smer, v katero se vse premika. Svet takrat postane očiten. Kadar «oni» objavijo nekaj novega, potem prepoznate, zakaj se gre. To je kot gledanje prometne nesreče na upočasnjenem filmu. Tisti mladenič, ki bo naredil korak pred tovornjak, pa se vam smeji v obraz. Govori vam, da je vse to nesmisel in ni tovornjaka. Sijajno je, da vse več in več ljudi vidi tovornjak in to ovrednoti moj trud.

Kaj pomeni »subliminalno«? To pomeni »pod pragom«, kajti vsa sporočila se nam prenesejo na nivoju, ki ga zavestni um ne zazna, toda podzavestni um ga prepozna. Podzavest vidi vse, medtem kot zavest zazna le majhen delček tega, kar pride skozi naših pet čutil.

Subliminalno oglaševanje je bilo razkrinkano sredi 50-tih let prejšnjega stoletja, ko so odkrili, da se v nekaterih oglasih na TV in v kinu za delček sekunde pojavljajo slike, ki jih zavestni um ni mogel zaznati, so pa bile usmerjene h kupovanju določenega proizvoda. Npr.  med reklamo za napitke je bilo subliminalno sporočilo »žejen sem«.

Producenti filmov, kot so Eksorcist in Teksaški pokol z motorko so javno priznali, da njihovi filmi vsebujejo nasilne in zastrašujoče subliminale. Uporaba subliminalnih sporočil je v nekaterih državah prepovedana v ZDA pa Uprava za alkohol, tobak in strelno orožje pravi, da subliminali označujejo varljivost, ker jih potrošniki ne zaznajo na zavestni ravni in se jim zato ne da možnosti svobodne izbire ali sporočilo sprejmejo ali zavrnejo.

Slika spodaj vsebuje izjemno jasno subliminalno sporočilo, ki postane povsem očitno, ko nas nanjo nekdo opozori. Ali jo vidite? Zdi se, da okoli 5% ljudi subliminalna sporočila prepozna takoj, ostali pa so presenečeni, ko se jih nanjo opozori in jo »zagledajo«.

Ali ste videli subliminalno sporočilo? Če ga niste, potem namig za vas – osredotočite se na belo podlago, ne na rastline. Sporočite v komentarjih, če ste »spregledali« in ugledali to subliminalno sporočilo.

Morda se boste vprašali zakaj le-tega nisem uspel videti že prej, saj je tako očitno? Vse dokler se subliminal ne pojasni, toliko časa zavestni um ni v igri, temveč le podzavestni. Potem ko prepoznamo subliminalno sporočilo tudi na zavestni ravni, zavestni um registrira besedo, ker le-ta ni več pod njegovim zavestnim pragom. Od tega trenutka dalje, ko ste prepoznali bo »besedo« v sporočilu boste na sliki takoj videli besedo, ki je bila prej subliminalna oz. »nevidna« za vaš zavestni um.

Cilj subliminalnega oglaševanja ni to, da si zapomnimo reklamo, temveč v tem, da se v podzavestni um »vsadi« subliminal, ki bo v nas čez nekaj dni, tednov ali mesecev vzbudil »nakupovalne navade«, ko se bomo sprehajali po trgovskem centru. Podzavestno programiranje se aktivira v trenutku, ko ljudje vidijo določen proizvod na polici in dobijo »navodilo«, da ga kupijo.

Včasih mislimo, da je glasba nekaj dobrega, pozitivnega, da nas sprošča, navdihuje, poživlja … toda tudi sodobna glasba vsebuje določena »prikrita« sporočila, ki se v naš um vsidrajo podzavestno. Z nenehnim prepevanjem določene skladbe ponotranjimo tudi prikrito sporočilo, ki nam lahko začne narekovati življenjske odločitve.

Priporočamo vam, da obiščete tudi blog Giovanni-ja V, ki v zapisu na svojem blogu postreže z zbirko svetovnih uspešnic, ki na nas vplivajo tudi podzavestno; njihovi avtorji pa jih uporabljajo za lastno promocijo, oglaševanje drog, čaščenje satana …  Nekaj podobnega smo že pisali na naši spletni strani in sicer v članku Nadzorovanje informacij in manipulacija.

Kar se tiče subliminalnega programiranja – tudi tako imenovana New Age glasba ni pri tem izjema, kajti tudi pri njej gre za erotično sublliminalno seksualno bombandiranje podzavesti s tisoči subliminalnih sporočil namenjenih stimuliranju njihovih strasti.

Obstaja posebna naprava (patentiral jo je Dr. Hal C. Becker, leta 1960), za infiltracijo subliminalnih avdio sporočil v druge avdio izvore. Tako lahko kupcem v trgovini predvajajo subliminalna sporočila v smislu »ne kradi«. Rezultati – stopnja kraj se je zmanjšala za 37 %. Ta tehnologija je danes tako dobro izdelana in zamaskirana, da jo je težko odkriti. Če lahko dobimo subliminalno sporočilo »ne kradi«, potem nam lahko govori tudi »kupujte, kupujte, kupujte …«, za koga glasujmo in kaj naj mislimo. Takšna subliminalna sporočila delujejo na nas z vseh strani – TV-ja, CD in DVD-jev, skratka medijih vseh vrst.

Ali če zaključimo … Deeeelajte vseeee, kar vam mi reeeečeeeeemo!

Vir: Deloma povzeto po knjigi Priče iz vremenske omče, David Icka (Teledisk 2008)

Priporočeno nadaljnje izobraževanje:

Semi Subliminal World – www.subliminalworld.org