“Vsako noč se okoli moje postelje zbirajo sence.” S tem tesnobnim stavkom svojo knjigo začenja dr. John Virapen, farmacevt, Šved indijskega porekla in nedvomno eden izmed najbolj osovraženih znanstvenikov na svetu ta čas. Kar je pred desetletjem za napad na New York in za “ameriški sen” pomenil kontroverzni čudak iz filmskega sveta, Michael Moore, to dandanes dr. Virapen pomeni za farmakomedicinski lobi, katerega sporno početje že desetletja prinaša bajne dobičke, ne da bi prebivalstvo to vedelo.

INFORMACIJE ZAOKROŽIJO

Tudi če odštejemo ljudi, ki jih poročila ali strokovna literatura sploh ne zanima, ni veliko tistih, ki bi brskali za senzacijami in odkrivali ducate spletnih strani, kjer so nekatere “resnice” predstavljene nekoliko drugače, če podamo olepšan izraz. Tako verjetno večina populacije spregleda informacije, ki presenečajo ali šokirajo, a so še kako stvarne, žive in vredne vse naše skrbi.

A četudi se pojavilo nekatere iniciative in poskušajo ozavestiti množice o nekem nečednem ali škodljivem početju, marsikoga to ne premakne – informacije, ki bi vznemirila notranji mir take osebe, naletijo na ignoranco; grožnja, da bi se bilo treba opredeliti ali celo angažirati, postaviti po robu, je prevelika … Zadrževanje takih informacij na robu vse do zadnjih mesecev ni predstavljalo velikega problema za tiste, ki svojega početja ne želijo obelodaniti – in v ozadju mirno počno svoje “delo”.

Poglejmo si za ilustracijo nekaj takih informacij. O “industriji raka” se je pisalo že veliko, tudi v naši reviji (prvič že leta 2003), predstavljani so bili številni pristopi, ki dajejo boljše rezultate od uradne medicine, toda prepričanje ostaja – kemoterapija in obsevanje sta še vedno “edina prava rešitev” …; šele v zadnjih letih je prišlo na dan, da je bilo že leta 1962 jasno dokazano, kako škodljivo je kajenje, a so bili ti izsledki pospravljeni v predal …; pred kakim desetletjem smo bili šokirani ob novici, da je neki farmacevtski gigant patentiral uporabo neke zdravilne rastline v Gani (kako lahko patentiraš nekaj, kar raste v naravi?!) …; pravilnik Codex Allimentarius, ki naj bi ga postopoma sprejeli v veljavo po celi Evropi, naj bi popolnoma izločil naravne zdravilne sestavine iz uporabe …; o škodljivosti in spornosti cepljenja je bilo napisanega že veliko, toda koliko Slovencev sploh ve, da pri nas že enajst let deluje prav za te namene osnovano Društvo za svobodo odločanja (SVOOD)?

Takih primerov bi lahko čisto na hitro našteli še veliko, toda ostanimo kar pri zadnjem – pri cepljenju. Prav pri tem se je začela preobrazba v uvodu omenjenega švedskega znanstvenika.

IZPOVED FARMACEVTSKEGA INSAJDERJA

Leta 2004 se je dr. Virapen upokojil, potem ko je petintrideset let delal v farmaciji, tudi na vodilnih položajih, vodil je na primer švedsko multinacionalko Ely Lilly, znano po zdravilih, kot so Prozac, Cialis, Zyprexa, Cymbalta, Olanzapin, Xigris in druga. Zanj torej nikakor ne moremo reči, da ne pozna področja, o katerem govori. Istega leta se mu je rodil sin. Pri starosti šestih mesecev ga je hotel cepiti zdravnik, ko pa se je mamica otroka temu uprla, jo je zdravnik nagnal s klinike, češ da “oni ne zdravijo necepljenih otrok”. Dr. Virapena je to šokiralo do take mere, da je sklenil podeliti svoje izkušnje in mnoge informacije, ki so prej sestavljale njegovo kariero in delavnik, z množicami, saj po njegovem mnenju “ljudje morajo izvedeti, kaj se dogaja v resnici”; storil je torej nekaj, o čemer nikoli prej ni razmišljal.

Nič presenetljivega ni, da je že pri prvih pojavljanjih v medijih in predavanjih prišel v konflikt s svetom, kateremu je prej predano pripadal dolga leta. To ga je le še podžgalo v prepričanju in napisal je knjigo “Stranski pojav: Smrt”, nedavno objavljeno tudi na Hrvaškem (isti vir navaja, da je slovenski prevod v pripravi). Kot insajder iz samih vrhov farmacevtske industrije je doživel pritiske vseh vrst, finančno prišel na rob uničenja, sam trdi, da so ga dvakrat poskušali tudi že zastrupiti, a je njegova knjiga vseeno doslej doživela že deset prevodov in je s tem njegov glas danes že tako močan, da ga ni mogoče več odstraniti brez hrupa ali marginalizirati. Ob izidu hrvaške izdaje knjige je bil z njim opravljen intervju, iz katerega objavljamo nekaj izvlečkov, v celoti pa ga je mogoče najti na povezavah, objavljenih na dnu članka.

“PILULA ZA SREČO”

Danes vse stane, toda istočasno ni mogoče tako zdraviti kot kovati dobičke. Problem je v tem, da multinacionalke služijo na račun bolnikov s pomočjo lažnih informacij in lažnega marketinga, ki bi moral biti prepovedan. Korupcije je prisotna vsepovsod, od vlad pa do industrije vseh vrst, pa če gre za avtomobile ali pa hrano. Toda dajati lažno upanje bolnikom je grozljiva praksa, ki pa jo farmacevtske kompanije izvajajo že dolga leta, podprto z lažnimi trditvami in prevarami s kliničnimi raziskavami. Ljudje, ki trpijo zaradi bolezni, to podpirajo bodisi neposredno iz denarnic bodisi skoti davke. V ta pokvarjeni krog so vpleteni vsi – politiki, medicinsko osebje, zdravniki, profesorji, regulatorna telesa …

Po prepričanju dr. Virapena večina ljudi, ki jemljejo zdravila, ne vedo, zakaj jih v resnici jemljejo, saj so zdravniki po vsem svetu zavedeni ali indoktrinirani, o tem, da je cepljenje otrok obvezno, pa odločajo politiki in ne zdravniki. To je rop!

Največje profite prinašajo izdelki, ki jih enotno imenujemo “blockbuster”, poznamo pa jih na vseh področjih, od gospodinjskih izdelkov do sveta zabave. V farmaciji se je era blockbusterjev začela s Prozacom. Omogočil ga je Hollywood, zdravilo pa so imenovali tudi “pilula sreče”, saj so jo uporabljali pri preprečevanju depresije. Toda stranski pojavi t.im. SSRI (selektivni inhibitorji reabsorpcije serotonina) so grozljivi, med njimi najdemo tudi samomor. Zaradi Prozaca so si ljudje jemali življenje. Toda zdravilo se je še naprej odlično prodajalo in kompanije so se začele spraševati “če lahko zaslužimo sto milijonov dolarjev od prodaje, zakaj ne bi zaslužili tudi milijarde?” Vlagale so vse več denarja, a ne v zdravilo, temveč v marketing, predvsem v prepričevanje množic. Nastali so novi blockbusterji, večinoma zdravila, ki jih ljudje jemljejo, ker so prepričani, da jih “morajo” jemati, saj jih je spretna propaganda prepričala, da nekatera njihova stanja v resnici pomenijo bolezen ter da jih lahko “reši” le tabletka.

PRIKRIVANJE RESNICE

Novejši primer je zdravilo Strattera, ki je bilo lansirano za zdravljenje sindroma ADHD (angl. Attention deficit hyperactivity disorder, pri nas “primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti”). Strattera, ki jo proizvaja že omenjeni Ely Lilly, spada v isto skupino zdravil kot Prozac. Številni otroci umirajo zaradi njega, a to nikoli ne prihaja v medije, kot tudi ne poročila o stranskih pojavih. Po podatkih švedske novinarke Janne Larsson, Regulatorna agencija za zdravila in medicinske proizvode ni objavila dokumentov, ki odkrivajo 130 poskusov samomora v enem samem mesecu po tem, ko je bilo zdravilo leta 2005 sproščeno v prodajo (!!).

Tu gre še za 766 poročil o nepravilnostih delovanja srca, 172 o poškodbah jeter in o dvajsetih uspešnih samomorih. Toda šok šele sledi: EMEA (Evropska regulatorna agencija za zdravila) je odobrila to zdravilo za področje EU, čeprav gre za izrazito škodljivo zdravilo! Je sploh mogoče, da niso vedeli za ta poročila? Je mogoče, da se taka manipulacija skrije pred regulacijo, če pa jo potem odkrije raziskovalna novinarka? In še hujše vprašanje: je mogoče, da so dovoljenje izdali, čeprav so vedeli?! Počakajmo, morda pride na dan tudi to …

V zvezi s Strattero ni nobenih rezultatov dolgoročnih preiskav škodljivosti in nihče ne more vedeti, kake posledice jemanja bi (bodo) ti otroci lahko imeli, ko odrastejo, so pa recimo že devettedenske raziskave pokazale, da ob jemanju tega zdravila otroci izgubljajo težo.

Moč marketinga se je morda še najbolje pokazala pred nekaj leti v primeru ‘svinjske gripe’. Prikazana kot nepremagljiva pošast je milijone ljudi prepričala v cepljenje in vsi poskusi treznega razmišljanja (na primer prostodušno omenjanje premalo raziskanih cepiv, ki bi moralo povzročiti pravi preplah) ter opozorila na manipulacijo so bili zastonj. Podobno je bilo pred tem s SARS in še čem. Nekateri novinarji so zajedljivo zapisali, da “so se ob teh ‘epidemijah’ dodobra izpraznile stare neporabljene zaloge zdravil”, kar ni nujno, da drži, ni pa daleč od misli na to, kako spretno je farmacevtska industrija spet prišla do denarja.

ZAKAJ SO ALTERNATIVCI V RESNICI V NAPOTO

Boj za monopol, moč, denar in vpliv pa gre še naprej. Skrb človeka za zdravje in obenem strah, da bi ga izgubil, sta tako močna, da je ustvarjeno odlično gojišče za zahrbtno delovanje skorumpiranih elit. In vendar je človek za svoje zdravje skrbel že prej, pravzaprav od vekomaj. Vedno si je našel ‘travco, ki za vsako bolezen rase’, zdravilci in zeliščarji pa so bili vedno neizogibno sestavni del družbe, ponekod po odročnih kotičkih sveta pa so to še danes. In vendar sla po denarju posega tudi v to področje. Zaradi vse večje osveščenosti človeka je nevarnost, da se bo človek postopoma vrnil k naravi in zdravila spričo vse večjih dvomov začel iskati sam, vsak dan večja.

Najbolj je pri tem na udaru alternativna medicina. Dejstvo, da s tem denar uhaja izpod kontrole medicinskega lobija, sploh ni tako boleče, saj imamo možnost učinkovitega sistema davkov. Tudi ni zaskrbljujoče – čeprav je spretno promovirano – dejstvo, da alternativni zdravilci delajo napake – ne poznamo starega rekla, da “zdravniške napake skrije zemlja”? (Poleg tega je seveda vprašanje, kaj je ‘napaka’ in kdo je tisti, ki to določa, a to je že druga tema.) Precej bolj je zaskrbljujoče to, da bolniki počasi lahko uidejo iz kroga tistih, na katerih slonijo bajni dobički. Če me dovolj dobro pomirja rožica, zakaj bi v telo potem vnašal kemijo, si bomo enkrat rekli.

Najnovejši poskus vpeljave pravilnika Codex Allimentarius je najlepši primer poskusa farmakomedicinskih lobijev rešiti “svojo klientelo”, dokler je to še mogoče. Z njim naj bi med drugim prepovedali vsa alternativna zdravila. (Več o tem se najde na spletu.) Dr. Virapen o tem pove naslednje:

“Spočetka je bil Codex koristna zadeva, saj je pomenil kontrolni mehanizem za hrano, kot nekakšen žig, ki je kupcu povedal, kaj kupuje. Ker pa so farmacevtski lobiji zelo močni in ker vedo, da alternativna zdravila resnično delujejo, jih želijo onemogočiti, saj to lahko škoduje njihovim interesom. Zato pri vladah lobirajo, da bi jih prepovedale. V EU že velja uredba, da moramo za vitamine imeti recept. V obrazložitev navajajo, da “so vitamini toksini in da celo lahko povzročijo smrt”. Vprašanje, kako to, da se osredotočajo na vitamine, ki so tu že tisočletja, ne pa na strupe, s katerimi tovarne ubijajo ljudi, je tu odveč. Na ta način služijo vsi, zdravniki, farmacevtske družbe, vlade.”

SISTEM NAD SISTEMOM

Dr. Virapen pri tem ni nasprotnik zdravnikov, tehnologije in nujne pomoči. Ravno nasprotno, pravi, nujno jih potrebujemo. Zdravniki ne morejo preverjati in presojati, katera od raziskav je prava in katera je bila naročena za potrebe manipulativnih naročnikov. Kompanije so si izdelale lasten sistem, ki je iznad vsega medicinskega znanja. Še več, vplivajo naj, upravljajo in manipulirajo z njim. Njihov denar gre v vlade, šole, medije – in denar je bil od vedno sveta vladar. Govorimo o moči, ta pa je bila vedno podprta z denarjem.

Če imaš dovolj denarja, ti tudi ni treba odgovarjati. Nazoren primer: kompanije so zaradi ilegalnega marketinga izgubile tožbe in plačale milijardne odškodnine. Ely Lilly je bil zaradi prodaje Zyprexa (zdravilo za shizofrenijo) mimo navodil, ki je ubijal starejše ljudi, kaznovan z 1,2 milijarde dolarjev. Mesec dni zatem so dvignili celo izdelka za 11,5 odstotkov. Kdo je torej plačal kazen? Kupci, bolniki. In tega zdravila letno prodajo za štiri milijarde dolarjev! Za ta denar lahko kupite celo mesto! Toda kam je odšla silna odškodnina? Žrtve ga niso dobile. Zdravilo bi moralo biti umaknjeno s trga, pa ni bilo, in direktorji ter drugi odgovorni v sistemu bi morali pristati v zaporu.

Dr. Virapen svoj intervju končuje z besedami: “Farmacevtska industrija ima tako kot vse druge za svoj cilj profit, toda v veljavnem sistemu so zdravi ljudje čisto nekoristni. Na neki točki razvoja se je ta industrija nehala ukvarjati z zdravljenjem in se je polagoma spremenila v proizvodnjo bolnikov, od katerih ima velik profit. To je tudi razlog, zakaj sem spregovoril. Rad bi, da bi se ljudje začeli zavedati, kaj se v resnici dogaja, in da bi se odločali zavestno in ne zavedeno.”

Priredil: Bern Jurečič, www.karmaplus.net

Viri:
http://www.medicinecult.com/books.html
http://www.izaogledala.com/dokumentarci/zdravlje/item/306-john-virapen-nuspojava-smrt-na-rubu-znanosti
http://biologija.com.hr/modules/AMS/article.php?storyid=8285
http://wearechange.si/skandalozne-studije-bili-ste-zdravi-dokler-niste-prisli-k-zdravniku/
http://wearechange.si/doktorica-imunologije-s-harvarda-ucinkovitost-cepiv-je-iluzija