Posted by Skrivnosti Sveta

Jeffrey Sachs velja za enega vodilnih ekonomistov na svetu in je tudi posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN Kofija Annana. V svojem članku, ki ga na kratko povzemamo, meni, da je konec revščine v svetu dosegljiv.

Zdravstvena kriza v Afriki in drugih osiromašenih predelih dejansko povzroča past revščine. Velik del revnih je bolnih in umira, bolni ljudje pa ne morejo ustvarjati dohodka in plačevati davkov. Brez dohodkov gospodinjstev in ob bankrotiranih vladah so se zdravstveni sistemi sesuli in epidemije se nenadzorovano širijo. Da bi presekali ta začarani krog, bi morale pomagati bogate države.

Medtem, ko je bil račun za zdravstvo za države, ki živijo ob eni stotinki naše stopnje dohodka na osebo, preveliko breme (300 USD na osebo letno v Gani proti 39.000 USD na osebo letno v ZDA), je bil račun izredno skromen glede na dohodek bogatega sveta.

Povedano natančneje, komisija ZN je odkrila, da bi lahko bogati svet ob stroških, ki bi bili zanj drobni, v najrevnejših državah vsako leto rešil okoli 8 milijonov ljudi, katerih velik del so otroci, ki umrejo pred petim rojstnim dnem. In z reševanjem teh življenj bi se svetovna rast prebivalstva v prihodnjih desetletjih dejansko upočasnila, saj se revne družine ob višjih stopnjah preživetja odločajo za mnogo manj otrok.

Koliko bi torej stalo, da bi dosegli te neverjetne rezultate?

Okoli 25 milijard USD letno iz bogatih držav bi bilo dovolj za močan napad na AIDS, tuberkulozo, malarijo, s cepivi preprečljive bolezni, ne-varne porode in druge morilske okoliščine.

25 milijard se USD zdi veliko, dokler se posameznik ne zave, da ima ta isti bogati svet – tu mislimo na Združene države, Kanado, Zahodno Evropo, Japonsko, Avstralijo in Novo Zelandijo – letno približno 25 bilijonov dohodka, tako da govorimo o eni tisočinki letnega prihodka ali le 10 centih na vsakih 100 dolarjev BDP.

Da bi pomagali Afriki, Srednji Aziji, državam v Andih in drugim trpečim področjem osiromašenega sveta rešiti se iz gospodarske in socialne revščine, bi moral bogati svet pomagati tem državam z velikimi vlaganji ne le v zdravje, temveč tudi v izobraževanje, ceste, elektriko, vodo, higienske pogoje in drugo. Lahko bi se nam zazdelo, da bi bila tako obširna pomoč predraga za ZDA in druge bogate države. Vendar je začuda to predvidevanje napačno.

Komisija ZN je ob prvi oceni odkrila, da bi poleg približno 25 milijard USD za naložbe v zdravstvo verjetno potrebovali še dodatnih 50 milijard USD od bogatih držav za povezane izzive izobraževanja, gradnje cest in drugega, kar znaša skupaj približno 75 milijard USD letno. Morda bi polovica tega, približno 35 milijard USD, prišla iz Združenih držav. Če znesek damo v kontekst: 35 milijard USD znese 35 centov na vsakih sto dolarjev ameriškega BDP.

Najpomembnejša točka je, da denar bogatega sveta ne bi šel za zabavo ali na bančne račune v Švici ali bil uničen, kot je to v Iraku, temveč bi vsega porabili za določena, prepoznavna in merljiva vlaganja, kot so zdravila proti malariji in mreže za postelje, zdravila za afriške bolnike, ki umirajo za AIDS-om, novi izviri in jame za latrine na podeželju ter cestne povezave za prevoz blaga v mesta.

Recimo, da se morajo Združene države odločiti, ali bodo porabile dodatnih 35 milijard USD letno za pomoč najrevnejšim državam sveta. Si to lahko privoščijo? No, to je približno ena sedmina davkov, ki jih je predsednik Bush odpisal bogatim. To je približno polovica ameriške letne porabe v Iraku. Je približno ena četrtina nedavnega povišanja porabe za ameriško vojsko in le ena dvanajstina celotnega ameriškega vojaškega proračuna.

Na kratko povedano bi si to ZDA čisto lahko privoščile, če bi se zavedale, da so vojaški načini zagotavljanja varnosti močno pretirani, pri tem pa se zanemarja veliko cenejši in bolj zadovoljiv način preprečevanja kriz s širitvijo razcveta in upanja.

Šokantno dejstvo, ki večini prebivalcev ZDA ni poznano, je, da je prispevek ZDA za razvojno pomoč, ko ga merimo v odstotkih BDP, dejansko najnižji med 22 državami donatoricami. Švedska, na primer, daje 0,87 odstotka svojega BDP, medtem ko ZDA trenutno dajejo le 0,13 odstotka svojega. Povedano drugače, trenutno ZDA odvajajo 13 centov na 100 USD dohodka, medtem ko bi morali dajati še 35 do 50 centov, da bi bilo delo opravljeno.

Vir: Celoten članek si lahko prebereta na:
http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=129