Gensko spremenjeni organizmi (GSO) v kmetijstvu in prehrani
Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih. Kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako veliko kemično onesnaženje s sčasoma zmanjša. Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. (iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)
V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z GS koruzo posejanih le 110.000 ha od tega polovica v Španiji. Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno tudi v Sloveniji.
Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?
Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh genov imenujemo genom. Genomi preprostejših organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov, človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med 70.000 in 100.000.
Gene sestavljajo različne kombinacije in zaporedja osnovnih gradnikov DNK – nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in različnega števila kombinacij enakih nukleotidov. Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo živa bitja in tako določajo značilnosti vsakega živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.
DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline) je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato so Američani lahko prenesli podganji gen za rast v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in dobiček se je povečal. Same tehnike prenosa genov pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen vgradil in posledice so nepredvidljive.
Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.
Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?
Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.
Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani zauživajo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni… res želite vedeti za vse?
Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja . Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka (!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.
Koruza: koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar. Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da – podobno kot pri krompirju – vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot če bi bila škropljena z insekticidom.
Z deli koruze pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo (npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice, vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810 in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU.
Soja in oljna ogrščica: obe sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne ogrščice, ki sta odporni.
Na ta način si poenostavi delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi, ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je dovoljena.
Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone (da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom, ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat redijo le v znanstvene namene.
GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda prihrani pri določenih stroških, pa so semena in škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da GSO ne bodo uporabljali. Kajti, več kot potrošniki vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.
GSO in okolje
GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS rastline imajo vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih genov v okolje (npr. s cvetnim prahom), pa ima lahko nepredvidljive posledice za ekosistem.
Zadnje raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo. S tem škodijo talnim organizmom in porušijo naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane.
Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?
- Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna).
- Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno.
- Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje.
- Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč.
- Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!
- Ker imajo od GSO koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi.
- Ker se človek ne bi smel igrati Boga.
Ali zauživamo hrano z GSO?
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo. Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz olja GS ogrščice….
Posredno GS hrano zauživamo tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja, piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov). Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij.
GSO in zdravje
Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili, da imajo miši hranjene z GS koruzo manj potomcev. Prav tako so miši hranjene z GS grahom (odpornim proti graharju in herbicidu) zbolele za vnetnimi bolezni mi dihal, zato so v Avstraliji prekinili raziskovalno delo z GS grahom.
V Angliji so v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai ugotovil, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren. Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov. Zakaj takšna gonja, če gre za »popolnoma varno« hrano?
Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin, število alergij podvojilo. Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov in zahtevalo javno objavo rezultatov.
Kako nepredvidljivo je prenašanje genov pokaže naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni škodljiv, večje količine lektina iz GS krompirja pa so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju. Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v poljščinah, pridelanih na klasičen način!
Kdo ima koristi od GSO?
Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež), ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala uporabljati. Švicarji že vedo zakaj!
Običajna praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo. Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena hranilna vrednost pridelkov).
Gensko spremenjeni organizmi od ZDA preko EU do Ilirske Bistrice
ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin. Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup, ki se prodaja skupaj s semeni. Prihodki podjetja naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS rastlin.
Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali kmete naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji, je pa cena močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.
Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin, a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom svetovne trgovinske organizacije nazadnje le popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU). Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA) še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki, neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo uvoz GS hrane.
V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države za širitev gojenja GSO rastlin.
Tudi v Sloveniji je ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti potrošniških in okoljevarstvenih organizacij proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.
Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje – z izjemo ekoloških kmetij – živali krmijo zlasti z GS sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil. Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč. Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami.
Predlog zakona govori tudi o vprašanju odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni, da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno, ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon, saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha kot so pričakovali – razen Monsantu.
Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih občin
Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?
Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini. Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano pod nadzorom.
Zaupam pa ekološki kontroli živil, ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide ali umetna gnojila, tako v pridelkih kot tudi na kmetiji sami, mu nemudoma odvzamejo certifikat in se z tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati. Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati hrano naših otrok?
Kaj lahko naredimo sami?
Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez oznake »gensko spremenjena« ali pa kupuje pri bližnjem kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.
Pomembno je, da se informiramo in podvomimo o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav nikomur ni mar ali bomo zboleli ali ne, pomemben je le dobiček. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj (www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje.
Zaključek
V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih civilizacij – tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti ekološki prašiči ne smejo zauživati!
Avtorica članka: Tamara Urbančič
Viri: Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije, knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/2009
- March 5th
Pozdravljeni!
Sem študentka univerzitetnega študija agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim sem gledala kar nekaj oddaj o gensko spremenjenih organizmih (rastlinah) na nacionalni televiziji in tujih televizijah. Te oddaje so me spodbudile k pisanju tega pisma.
Že kar nekaj časa na naši fakulteti opažam nasilno in zelo usmerjeno propagiranje gensko spremenjenih organizmov. Predvsem imam v mislih prof. B. Javornik in prof. B. Bohanca. Čudi me namreč, da na vseh njunih predavanjih ne smem izraziti nikakršnih pomislekov o GSO-jih. V kolikor se opredeliš oziroma si skeptičen do GSO-jev oziroma si celo popolnoma proti, te profesorja označita za popolno budalo (dobesedno) oziroma nekoga, ki ne razume ničesar. Lahko si predstavljate kako potem izgleda pri njiju opravljanje izpitov. Sprašujem se namreč, ali niso profesorji osebe, ki študentu predstavijo pozitivne in negativne vidike znanosti?! Ali mora študent svoje svobodomiselno mišljenje in razmišljanje o neokrnjeni naravi in naravni genski raznolikosti zatreti, le zato, da bo ugodil avtoriteti? Ali niso profesorji tisti, ki nam predstavijo širino vsake stvari, da lahko študent sam izbere zanj primerno pot? Sprašujem se namreč, kako je potem možno, da takšne osebe nosijo titulo PROFESOR? Kdo v tej državi, na ljubljanski univerzi, sploh preverja kakovost profesorjev? Ali moramo biti študentje res ovce, samo zato, da opravimo izpit? To nasilno predavanje o GSO-jih pa glede na pogovore še z drugimi študenti ni prisotno ne la naši fakulteti. Študenti, ki razmišljamo drugače se na predavanjih teh profesorjev počutimo kot izmečki, ki smo primitivni in nočemo sprejeti njihovega nasilnega vsiljevanja tako oh in sploh »in« znanosti, ki bo svet rešila pred lakoto. Pri takem ravnanju profesorjev se resnično lahko vprašamo kdo jih plačuje…?! Ali rabimo na fakultetah trgovske potnike ali profesorje?
Veliko je bilo že »okroglih miz« na katerih se je govorilo o GSO-jih in na vseh je bilo prisotno otročje vedenje prof. Javornikove in prof. Bohanca, ko sta z dretjem, žaljivkami in še marsičem poskušala utišati svoje nasprotnike. V kolikor se boste kdaj srečali s tema dvema profesorjema, si boste lahko sami naslikali sliko o njihovi profesionalnosti in strokovni modrosti biti profesor.
V tem pismu ne bom opisovala problematike GSO-jev v Sloveniji, vendar le na hitro… zbodlo me je namreč to, da je prof. B. Javornik tudi predsednica Znanstvenega odbora namerno sproščanja GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg…. Za božjo voljo ljudje!! To je skoraj tako, kot bi pedofila dali za sodnika ko bi sodili pedofilu!!!
Trenutno istomisleči poizvedujemo tudi o možnosti zbiranja podpisov in pa drugih možnosti, da se prof. Javornikovi in prof. Bohancu odvzame mesto rednega profesorja, saj dvomimo o njuni strokovnosti in odgovornosti do takega naziva.
V upanju, da se bo v bodočnosti govorilo tudi o tej problematiki in bodo na univerzah poučevali kvalitetni profesorji, ki nam bodo znali predstaviti svet v vseh možnih dimenzijah, vas lepo pozdravljam,
Manca
Manca,, kar opisuješ je skoraj neverjetno. Profesor mora biti zgled in tako kot praviš mora pretehtati vse vidike in ne samo enega. Takšni profesorji niso moralno niti etično vredni nič. So navadne opice z diplomo in to je vse, se pa opravičujem opicam, kajti slabši so od opic, opica bi takoj vedla katera banana je dobra. Te ljudi, ki zagovarjajo takšen način pridelave bo prej ali slej poiskala kazen.
zanimivo je tudi, da se na Ministrstvu za kmetijstvo sklicujejo na studije zgoraj omenjenih profesorjev
http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_varno_hrano/starasektor_za_varnost_in_kakovost_hrane_in_krme/gensko_spremenjeni_organizmi_gso_krma_in_soobstoj_gensko_spremenjenih_rastlin_gsr_z_ostalimi_kmetijskimi_rastlinami/
to je link, in se direkten link do manipulativnega PPT:
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/GSR/Branka_Javornik_-_Gornja_Radgona_07.ppt
bravo manca
ful spostujem tvojo korajzo in odlocnost da ne bos se ena ovca. veliko srece z zbiranjem podpisov,oz. dajanju teh informacij ki si jih navedla sirsi javnosti, skozi kak casopis.
pa sporoci kaj ko bo kaj novega! : )
Manca,svaka cast! Super si to napisala.
Te podpiram v boju za resnico,konec koncev smo mi ljudje -velika vecina,tist,ki se lahko stvarem upremo!!!
Hvala za tvoj post:)
Bravo Manca!!
Tudi jaz se strinjam, da bi naj profesor predstavil + in – oz. različne plati in aktualna vprašanja ter različne poglede..
nism ziher, ampak se mi zdi, da so na Biotehniški v LJ že pred leti (!) – ziher pred 2000 ali tam okoli.. delali poskuse z GSO!
sejali in spremljali, kako rastejo rastlince, mogoče pa celo kaj drugega.. (?)
to pa marsikaj razloži..
valjda ful promovirajo, da se ne bi izkazalo, da so delali nezakonite oz. izjemno nevarne stvari ipd?
kolk je blo to takrat sploh zakonito, experimentirat s temi zadevami? hm? – ter kdo je to delal in kako? (in kje?)
& ali je v ozadju tudi denar? (in kje?)
Dragi moji,
ko sem se pred letom dni malo bolj angažiral okoli tematike GSO (čas volilne kampanje) so me na eni od spletnih strani proglasili za plačanca multinacionalk. Tale zapis zgoraj je žal še bolj podel. Tule sem ga našel šele danes (so pa me nanj opozorili novinarji a le posredno), pa sem sklenil, da enkrat za spremembo nanj tudi odgovorim, čeprav dvomim o učinku.
Takole: niti približno ne verjamem, da je spis delo študentke naše fakultete. Pojavil se je v času intenziviranja razprav okoli zakona o soobstoju, o katerem si za zdaj še upam povedati, kar si o njem mislim in to tudi javno objaviti. Razmere, ko politiki javno obrekujejo slovenske znanstvenike in napovedujejo po njihovih željah ukrojene raziskave me namreč spominjajo na neke druge čase, za katere smo mislili, da so mimo.
O samem zapisu pa takole:
Če študentje ne bi smeli izraziti svojih pogledov na katero koli tematiko bi bilo nedvomno nekaj močno narobe. Ker so predavanja javna vas vabim, da se jih udeleži še kak od udeležencev internetne debate, lahko kar na kraju samem razčistimo obtožbe. Iskreno vabljeni!
Če bi profesorji študente zaničevali in jih na kakršen koli način žalili bi bilo to še bolj narobe. Da se malo pohvalim, na steni mi visi priznanje, ki so mi ga podelili študentje biotehnologije lani, na njihovo iniciativo so me namreč izbrali za najboljšega profesorja leta 2008. Sicer pa o vseh profesorjih vodimo tudi uradne študentske ankete, če koga zanima mu svoje z veseljem pokažem.
Izpiti so pisni, tematika pa pri mojem predmetu (žlahtnjenje rastlin) ne zajema diskusije o primernosti ali neprimernosti GSO. Ker hranim izpite ter rezultate za mnogo let nazaj, lahko to kadar koli preverimo.
“Pismo” omenja dretje in žaljivke na javnih nastopih. To pa je preprosto preverljivo- prosim “Manco” da navede za katere okrogle mize gre, posnetki velike večine so kolikor vem na internetu, pa skupaj poglejmo. Moj zadnji nekajminutni nastop je bil v četrtek na POP TV večernih 24 ur, predzadnji pa na Univerzi na Primorskem (posnetek obstoja, ne vem pa če je kje dostopen), pred tem pa dolgo nisem nastopal.
Toliko. O argumentih za in proti GSO pa si želim predvsem argumentirane razprave, po možnosti take, ki vključuje tudi nekaj znanja in ne le prebiranja udarnih spletnih strani.
Pozdravljeni bralci in bralke te rubrike.
Moji prvi vtisi o prebranem je … neopisljiv; ob nekaterih komentarjih sem resnično ostala brez besed.
Kot prvo bi omenila da poznam oba profesorja (sem namreč študentka na Biotehniški fakulteti in študiram biotehnologijo). Oba profesorja sprejemata različno mnenje in nihče se v našem letniku ne počuti kot izmeček (kar je mimogrede zelo močna beseda; sama se ob drugačnem mnenju od drugih ne počutim kot izmeček)
V času biotehnoloških dni, ki jih organizira Biotehnološko študentsko društvo smo imeli lansko šolsko leto organizirano okroglo mizo o GSO. Nočem se spustiti na raven študentke Mance in imensko blatiti, nasprotujoče goste; celoten dogodek imamo dokumentiran in v primeru da si želite ogledati kako se je kdo obnašal.
Vsi, ki poznamo oba profesorja vemo, kakšen razpon ima njun glas ter da imata profesionalen pristop.
Lansko leto smo študentje biotehnologije prof. Bohancu podarili priznanje za najboljšega profesorja.
Če že govorimo o naravi pomislite koliko zdravil se nepravilno reciklira, kolikokrat vržete odpadke hrane v odtok in olja (mimo grede olja bi morali odvažati tako kot kosovni material, saj predstavljajo zelo veliko obremenitev za okolje). Prav tako ne smemo kuriti plastike in gum – pa se res držimo tega?
Kakšne so posledice nepravilne uporabe pesticidov, insekticidov in herbicidov? Pomori čebel zaradi nepravilnosti uporabe ipd.?
Da zaključim kot naš pesnik France Prešern: Le čevlje sodi naj kopitar.
Sem študentka biotehnologije in poznam oba profesorja, ker smo pri njima opravljali predmete iz Genetike, Biotehnološkega spreminjanja rastlin, Rastlinske tkivne kulture ter Varstva in regulative v biotehnologiji. Verjetno ste pričakovali, da smo se pri predmetu Biotehnološko spreminjanje rastlin učili v GSO, pa se nismo. Omenili smo le možnost transformacije rastlin z Agrobacterium tumefaciens. Niti najmanj pa se ne strinjam z izjavo, da bi katerikoli profesor nekoga, ki je proti GSO označil za budalo. Na faxu lahko vsak svobodno izraža svoje mnenje. Z odvzemom mesta rednega profesorja na Bf bi fakulteta izgubila veliko znajna, saj sta oba profesorja zelo izobražena in se na rastline res zelo dobro spoznata.
Vendar bistvo te spletne strani ni, da se bomo prepirali o profesorjih ampak je ta članek.
Zakaj ni objavljene izobrazbe avtorice članka. Navadno članke pišejo ljudje, ki so iz področja, ki ga opisujejo izobraženi. Mislim, da želi avtorica predvsem propagirati svojo (verjetno) bio kmetijo. Poleg tega članek sploh ni relavanten saj ne vsebuje referenc. Ne relavantno je kot vir uporabiti Kmečki glas, ki poroča, da so miši hranjene z GSO manj plodne.
Obenem pa me zanima obrazložitev trditve, ki pravi, da GSO ne more uspevati, če ne kupimo semena pri npr. Monsantu. Malo višje pa piše, da bi GSO s cvetnim prahom onesnaževalo okolico. Kako je to mogoče, če pa je cvetni prah GSO sterilen?
jaz pa menim, da je zgoraj napisano (Manca) en kup izmišljotin. Mislim, da sta oba PROFESORJA zelo dobro strokovno podkovana in svoje razloge za ali proti vedno utemeljita. Nikoli jih še nisem videl zatirati študentov, nevem kje ti to???!!
Tvoje svobodomiselno mišljenje in razmišljanje o neokrnjeni naravi in naravni genski raznolikosti pa je pomoje le plod nepoznavanja tematike in moje mnenje je, da človeštvo že celo večnost manipulira z rastlinami, pač da bi jih čimbolj izboljšal v svoje dobro, le da je to potekalo počasneje.Če boš rekla, da se odpoveš trem od petih obrokov na dan zato, da lahko prehranimo milijone podhranjenih, potem: go ahead! Če imamo možnost, da bi izboljšali kvaliteto življenja ostalim, zakaj je nebi?!? Število ljudi raste! Sej vse rastline, ki so bile gensko spremenjene,grejo čez nešteto testov in,mislm no , to ni kr en boogie man.
V glavnem, vse kar loh rečem je: Kar tako naprej, PROFESORJA!
Tudi jaz sem študentka na Biotehniški fakulteti in poznam oba profesorja. Preživeli smo kar nekaj časa skupaj in nisem nikoli bila priča dogodku da bi kateri od njiju privzdignil glas, kaj šele žalil kogar koli. Sta izjemno strokovno podkovana poleg tega pa tudi izredno prijetna sogovornika, ki študentov nikoli ne zatirata, ampak celo spodbujata k temu, da povejo svoja stališča in mnenja.Pravzaprav se mi v vsem času mojega študija še ni zgodilo da bi slišala katerega koli profesorja zatreti mnenje od študenta. Mnenja so vedno dobrodošla. Oba profesorja z veseljem odgovorita na kakršnakoli zastavljena (še tako ‘neumna’:) vprašanja, svoje trditve vedno ustrezno argumentirata.
Nasilna predavanja? Izraz je smešen. Kdorkoli želi, mu lahko pokažemo gradiva predmetov in bi takoj videli, da ne gre za nikakršno propagando GSO-jev. Pravzaprav se učimo o klasičnih metodah žlahtnenja ki se uporabljajo že dolgo, sicer omenimo tudi genske transformacije, vendar v nobenem primeru ne gre za nikakršno propagando.
Presenečena sem nad tem, kar je napisano, zanima me, kdo je v resnici avtor , ker sem tudi jaz prepričana, da avtor ni študent naše fakultete. Šokirana sem nad izmišljenimi dejstvi. Žalosti me, da verjetno res, kot je napisal prof. Bohanec, njegove in naše replike ne bodo imele efekta. Žalostno je to, da ljudje, ki nimajo teoretskega znanja kar se tiče področja biotehnologije, raje verjamejo zgoraj napisanim tekstom in temu podobnim kot drugim, bolj strokovnim navedbam. Naj vam povem, da ne gre vedno za propagando kot si veliko ljudi misli. Jaz sem samo študentka in nimam nikakršnega interesa propagirati GSO. Dan danes je treba biti kritičen do informacij ki te vsak dan dosegajo, vendar da si ustvariš neko mnenje, si je treba pridobiti neko znanje, in to znaje ne pride od prebiranja člankov v Oni ali v Naši Ženi ali v Žurnalu. Če misliš biti proti, bodi, ampak imej argumente, ki si si jih ustvaril na podlagi relevantnih informacij. Ali ni morda kdo pomislil, da tudi za tistimi ‘zelenimi’ ki so apriori proti GSO ne stojijo neki lobiji, ki prav tako zavajajo javnost z napačnimi informacijami?
Za zaključek: V kolikor se boste kdaj srečali s tema dvema profesorjema, si boste lahko sami naslikali sliko o njihovi profesionalnosti in strokovni modrosti biti profesor. Kot je napisala ‘Manca’. In še to: vsak, ki obiskuje faks, pozna kriterije za napredovanje v rednega profesorja, ve tudi, da so pri tem postopku neobhodna študentska mnenja in ankete, in če bi bilo napisano res, omenjena prof. verjetno ne bi napredovala. In odvzem profesure se niti slučajno ne bi mogel zgodit na podlagi nekih zbranih podpisov, hvala bogu. O profesorjih ne morem reči slabe besede, lahko jih samo pohvalim. Ne vem, ali sta takih napadov že vajena, upam pa, da si ne mislita da imamo njihovi dejanski študentje tako mnenje o njih.
“Genomi preprostejših organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov, človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med 70.000 in 100.000.”
Toliko o strokovnosti avtorice tega članka, ki navaja trditve katere je strokovna javnost že desetletja nazaj zavrgla….
Hm…dobro, da vem, kako gredo te stvari. Ko bom naslednjič jaz objavila nek spis, bom tudi sama napisala par komentarjev pod različnimi imeni, kako zelo se strinjam sama s seboj…nič težkega.
Naj povem za začetek to, da sem tudi sama študentka biotehnologije. Na sam spis se niti ne bom osredotočala, kljub temu, da je marsikaj napisano zelo pristransko in nepravilno, ne morem pa mimo grdih besed, izrečenih okoli profesorice Branke Javornik in profesorja Boruta Bohanca. Oprostite Manca, ampak žaljivke, ki ste jih napisali, dosti povedo o vaši intelektualni ravni. Iz osebnih izkušenj vam lahko povem, da oba profesorja svoje delo opravljata zelo profesionalno, sploh ne vem, od kod vam ideja o kakršnem koli vsiljevanju mnenja, kvečjemu ravno obratno – predavanja velikokrat vodita v razpravo, kjer lahko vsak brez problema izrazi svoje mnenje in ob tem ni prisotnega nobenega žaljenja in dretja.
Vem, da so to kočljive politične teme, ampak da se eni spustijo tako nizko in imajo tako agresiven pristop, je pa višek vsega in se lahko človek samo zamisli.
Lp
Kje je zdj Manca?
Pozdravljeni
Najprej naj izrazim svojo žalost kako se lahko človek spusti tako nizko in obtožuje ljudi (ki jih pomoje sploh ne pozna, saj če bi jih poznal ne bi mogel tako govoriti o njih) ter javne inštitucije (s tem mislim napad gospe Mance in Layle na Biotehniško fakulteto). Gospa oz. gospodična Manca ne vem od kje vam taka nepredstavljiva nesramnost in predrznost lažno obtoževati ljudi. Sama vam lahko povem iz lastnih izkušenj, da sta omenjena profesorja (prof. Javornikova in prof. Bohanec) ZELO dobra profesorja, ki sta nas vedno vzpodbujala k odprti razpravi in izmenjevanju mnenj glede celotne učne snovi (ne le GSO). To se mi zdi izjemno pozitivno, saj sta nas s tem spodbudila, da smo začeli brskati po strokovni literaturi in razmišljati s svojo glavo, in ne le prebirali strokovno nepodkovane internetne strani; proti katerih nimam nič, saj tako lahko vsi ljudje izražajo svoja mnenja. Vendar takšne lažne obtožbe in napade na naše profesorje, fakulteto…? To pa se mi ne zdi v redu. Zdi se mi prav, da svoje mnenje tudi podkrepiš z nekimi viri, da lahko ljudje preberejo in OBJEKTIVNO ocenijo prebrano. Vaške čenče se mi pa ne zdijo vmesne.
Glede napada na Biotehniško fakulteto gospe Layle, in citiram: »Nism ziher, ampak se mi zdi, da so na Biotehniški v LJ že pred leti (!) – ziher pred 2000 ali tam okoli.. delali poskuse z GSO!
sejali in spremljali, kako rastejo rastlince, mogoče pa celo kaj drugega.. (?)
to pa marsikaj razloži..
valjda ful promovirajo, da se ne bi izkazalo, da so delali nezakonite oz. izjemno nevarne stvari ipd?
kolk je blo to takrat sploh zakonito, experimentirat s temi zadevami? hm? – ter kdo je to delal in kako? (in kje?)
& ali je v ozadju tudi denar? (in kje?)«.
Od kje ta absurden podatek gospa Layla? Lahko vam povem dogodek iz vaj na Farmacevtski fakulteti, kjer smo delali z gensko spremenjenimi sesalskimi celicami; in na vprašanje študentke asistentki, ali je laboratorij prijavljen, da se v tistem trenutku dela z GSO, ali so napisani vsi postopki, upoštevani vsi varnostni ukrepi, vpisani vsi študentje v evidenci, kdo je delal s čim, v kakšni količini itd itd… na to vprašanje se je asistentka ZASMEJALA in rekla, da to je pa toooooliko papirjev in toliko evidence za vodit, pa toooliko vseh postopkov, natančnih količin snovi s katerimi se dela je treba napisat…da se to itak ne dela.
Na naši fakulteti smo pri prof. Javornikovi, pri predmetu Varnost in regulativa v biotehnologiji, poslušali tudi predavanje kakšni so varnostni ukrepi pri delu z GSO, na kaj je treba pazit, kaj se sploh dogaja, kako je potrebno vse prijaviti določenim organom,…
Pri vajah pri prof. Bohancu (pri katerim smo uporabljali GSO), pa smo imeli najprej spet predavanje kakšni so varnostni ukrepi, kaj bomo delali, da je treba laboratorij prijaviti, da se dela z GSO, itd…in morali smo se tudi podpisati, da se zavedamo, da delamo z GSO, in da je treba ta seznam posredovati določenim organom…in na koncu ves odpadek (vsako zaščitno rokavico in vsako epruveto in vsako petrijevko, in vsak košček papirja, ki smo ga uporabili,…) avtoklavirali in uničili. Prav tako smo uničili tudi same GSO.
Ne vem za vas gospa Layla, ampak mislim, da je naša fakulteta izredno na nivoju, mogoče tudi veliko bolj kot ostale.
Za odgovor na repliko gospoda janeza, citiram: »zanimivo je tudi, da se na Ministrstvu za kmetijstvo sklicujejo na studije zgoraj omenjenih profesorjev«.
Ministrstvo za kmetijstvo se sklicuje na študije naših profesorjev, ker sta strokovnjaka na tem področju in sta o tej tematiki tudi najbolj relevatna sogovornika.
Sicer sem le študentka biotehnologije, ampak o tematiki GSO že nekaj vem in vsem z veseljem odgovorim na kakršno koli vprašanje (če seveda ne bo žaljivo). Če pa še česa ne bom vedela se z veseljem pozanimam in odgovorim.
Vsi tisti, ki kakorkoli dvomite, da sta naša profesorja res na nivoju, pa prosim se nam pridružite na predavanjih in si boste lahko ustvarili objektivno mnenje.
LP
http://www.petitiononline.com/gsogmo01/petition.html
Zdravo,
po izobrazbi sem biolog (biotehniška Lj), po poklicu pa kmet.
Tekom študija biologije sem spoznal, da je življenje mnogo bolj zapleteno in raznoliko, kot smo ga ljudje sposobni doumeti z umom in razložiti z znanostjo. Življenje so nam na Biotehniški fakulteti razlagali skorajda izključno redukcionistično (razen redkih posameznikov, ki pa so tako ali tako veljali, med večino uslužbencev in študentov, za “čudne”). Nekoč sem na vprašanje: Kaj nam bo pomagalo vedeti vse te podrobnosti?”, dobil odgovor: “Ko bomo vedeli vse podrobnosti, bomo lahko sestavili celoto.” Ampak v resnici se vedno, ko raziščemo eno podrobnost pojavi še več vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti in še več podrobnosti katere je potrebno raziskati. Bit se nam izmika, podrobnosti limitirajo proti neskončnosti…
Takšen pristop je neškodljiv, dokler je teorija, dokler ne začnemo na podlagi nepoplonega znanja spreminjati življenja, te enovite celote, ki se je skupaj z vesoljem izoblikovala v miljardah let. Ravno to pa se dogaja pri spreminjanju genetskega materiala. V tem primeru je mnogo preveč neodgovorjenih vprašanj, mnogo preveč neraziskanih podrobnosti, preveč enostranskega poseganja v naravno ravnotežje življenja.
Zakaj? Za našo dobrobit, pravijo. Resnica, mislim, je kar bolj žalostna, o čemer pa ste že napisali v članku in so napisalii drugi bralci.
Sam bi dodal le še to: Odgovori profesorjev in študentov na tej strani potrjujejo, da naš sistem šolstva in znanosti deluje, kakor je bil zastavljen.
Zanimiv članek o manipulaciji z znanostjo in manipulaciji vobče:
http://www.cassiopaea.org/cass/timeline.htm
Nekaj o tem pa govori tudi David Icke v intrvjuju na vaši strani (o uporabi leve polovice možganov in o izpitih):
http://www.skrivnosti-sveta.com/intervju-david-icke-–-1-del/
Lep pozdrav.
Pa glih dans sm prebral v novicah, kako zopet dela mani, mani…
Navajam, original je original. Recimo da je božje delo, kajti človek nikoli in nikdar ne bo mogel ustvariti takšne zadevce kot je recimo trava, ki jo človek posuje z vsemi strupi, makadamom, cementom, bencinom in vem kaj si lahko še ta osebek lahko dovoli. Toda kaj se zgodi, ta uboga travca še vedno zraste na tem okuženem delu zemljice. A lahko en človek ustvari eno zadevo, ki bo funkcionirala brezhibno po milijardah letih. Odgovor je ne more, zato ker nima spoštovanja do … Še stroj ki ga ustvari ne funkcionira brez vzdrževanja par deset let, da ne govorim o milijardah let.
Nočem začenjati kot kakšen privrženec religije, vendar če se ne motim, je že Mojzes menda nekaj govoril o križanju (genskem inženiringu) da ni dobro za človeštvo in da tega naj nikar ne počnejo. Le od kje je to on vedel že takrat, pa dobr, sicer smo peta generacija na tem svetu zemlja, vendar uradna znanost tega ne priznava, čeprav kar mrgoli dokazov za to od staroselskih ljudstev (Egipčani, grki (Platon), Sumerci, indijanci, azteki, inki ,hieprborejci, Mur itd itd….), lahko naštevamo v nedogled, dokazov je kot listja in trave, le uradna znanost molči, pa saj ve zakaj, podrl bi se sistem manipulacije z ljudki.
In za konec glede te znanosti, ki je zame osebnoo kvazi znanost, kar se bo verjetno tud kmalu pokazalo in poznalo, ko bo zadev ušla iz vajeti. Tisti ki tako znanost podpirate, boste še kako hlepeli po samo rastoči jabolki in ostalem sadju, ki je 1000 krat boljše, okusnejše, odporno na bolezni in predvsem zdravo od vsakega genskega inženiringa.
Dokaz je na oni strani oceana, in to zelo zaskrbljujoč.
uradna znanost, da manipulira z ljudmi…pa jade…malo že mogoče, da ti pa neprimerno več možnosti, da razmišljaš odprto in s svojo glavo, da si o zadevah lahko ustvariš bolj objektivno mnenje, kot pa karkoli drugega…ne bom se spuščala v detajle o tem, kdo ma bolj sprane možgane, se mi preprosto ne da…čisto o vsaki stvari na svetu imaš na voljo pozitivne in negativne argumente, prvo kot prvo se je pa treba prebrat tud kaj bolj konkretnega, kot pa zgoraj naveden spis…niti slučajno nisem pristašica GSO, predvsem zaradi vmešavanja multinacionalk ter izkoriščanja in služenja masnih dnarcev na račun GSO, ampak oprostite, ne mi pa solit pameti s takšnimi izjavami…raje idite delat oz. sodit o čem drugem, ker za razumevanje GSOjev niti slučanjo ni dovolj le to, da ima ‘vstavljene noter čudne gene’…joj prejoj.
neglede na to kako je manca pisala in užalila profesorje so ti na koncu le potrdili njene izjave.češ oni so strokovnjaki in lahko le oni govorijo za in proti gso.vsak lahko pove svoje mnenje navsezadnje se bo zakon o gso dotikal vseh nas.ne rabiš imet diplome le zdravo pamet da razumeš kaj je dobro kaj pa ne za človeka.problem je le v tem da zdrave pameti več nihče nima ker naz zastrupljajo od zgoraj od spodaj….chemtrails,gso,automobili,elektromagnetna sevanja,stres,……….vse kar je umetno narejeno nam povzroča bolezni.