Najpogostejše laži o genskem inženiringu
LAŽ ŠT. 1: Genski inženiring (GI) ni nov. Je tak kot pospešeno selektivno križanje.
DEJSTVO: Genski inženiring (GI) in selektivno tradicionalno križanje sort sta svetova vsak sebi. Križanje ne manipulira z geni, križa samo izbrane osebke enake ali zelo sorodnih vrst. Nasprotno, GI izloči gene iz nekega organizma (živali, rastline, insektov, bakterij) in/ali virusov ali sintetiziranih kopij ter jih umetno vstavi v popolnoma drugačen organizem (npr. kulturno rastlino).
LAŽ ŠT. 2: Genski inženiring je natančen
DEJSTVO: Do sedaj je znan zgolj majhen odstotek delovanja DNK v višjih organizmih. Moderna genetika je pokazala, da geni ne delujejo v izolaciji. Sodelujejo na zapleten način v interakciji med seboj ter spreminjajo svoje obnašanje glede na vplive iz drugih genov. Čeprav se lahko gen iz DNK izreče z natančnostjo, je njegovo vstavljanje v drug organizem popolnoma naključno. Rezultat tega je motnja drugih genov v kromosomu, kar se lahko pokaže v naključnih in nepričakovanih spremembah delovanja celic.
LAŽ ŠT. 3: GS hrana se razlikuje od gensko nespremenjene zgolj v karakteristiki, ki je bila spremenjena.
DEJSTVO: Naključno vstavljanje tujih genov v drugi genetski material lahko povzroči nepričakovane spremembe v delovanju drugih genov. Molekule se lahko začnejo proizvajati v nepravilnih količinah, ob napačnem času ali pa se proizvajajo nove molekule. GS hrana in produkti iz nje lahko tako vsebujejo nepričakovane toksine ali alergenske molekule, ki lahko poškodujejo naše zdravje ali zdravje naših potomcev
LAŽ ŠT. 4: GS hrana je obširno testirana in GS hrana na policah naših supermarketov je popolnoma varna.
DEJSTVO: V Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji) ni bil opravljenega nobenega testiranja GS hrane. Skoraj popolnoma se zanašamo na testiranja, ki so jih opravila biotehnološka podjetja, ki so vložila v razvoj takšne hrane milijarde dolarjev in nameravajo imeti dobiček od tega, da nam jo prodajajo.
LAŽ ŠT. 5: GS hrana je boljša po prehranski vrednosti.
DEJSTVO: Nobena GS hrana do tega trenutka ni bila dokazano bolj prehransko bogata kot gensko nespremenjena hrana. Večina GS posevkov je zgolj odpornih na določene herbicide, proizvaja lastne insekticide ali pa ima večjo obstojnost v shrambi.
LAŽ ŠT. 6: Kadarkoli lahko izberemo, da ne bomo jedli GS hrane.
DEJSTVO: Trenutno večina hrane v supermarketih po Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji, op.p.), ki vsebuje GS sestavine, ni označena, tako da ni možno vedeti, ali jih jemo ali ne. GS proizvode je največkrat možno najti v hrani, ki vsebuje naslednje sestavine: sojino moko in olje (v kruhu, klobasah…), lecitin (v čokoladi, sladoledu) ter koruzne ekstrakte.
LAŽ ŠT. 7: Kmetje bodo od gojenja GS rastlin imeli koristi.
DEJSTVO: Semena GS rastlin so dražja od navadnih. Kmetje iz ZDA in VB poročajo, da pridelek v povprečju ni nič boljši, je manj vzdržljiv ter ni povečal dobička. Priložnosti za prodajo GS pridelkov se z vsako državo, ki jih zavrne, zmanjšujejo. Zavarovalnice nerade zavarujejo GS posevke zaradi tveganj, povezanih z njimi.
LAŽ ŠT. 8: GS posevki bodo zmanjšali uporabo herbicidov in pesticidov.
DEJSTVO: Rastline, ki so zaradi genske tehnike odporne na določene herbicide, lahko spodbujajo bolj liberalno (manj restriktivno) rabo teh herbicidov. V Novi Zelandiji je neki proizvajalec le-to skušal pospešiti tako, da je na Urad za hrano Avstralije in Nove Zelandije vložil prošnjo za 200–kratno povečanje dovoljene koncentracije ostankov herbicida glifosata (RoundupR) v hrani. V predelih ZDA, kjer sejejo rastline, ki proizvajajo lastne insekticide, se uporaba insekticidov ni zmanjšala.
LAŽ ŠT. 9: Ni dokazov, da so GS rastline škodljive za okolje.
DEJSTVO: Insekti, ptice in veter nosijo gensko spremenjene pelode in semena na sosednja polja in še dlje. Prihaja do križnega opraševanja med GS in navadnimi rastlinami ter divjimi sorodniki. Na ta način se lahko prenese odpornost na herbicid na plevele, zaradi česar postanejo težje obvladljivi. Obstajajo dokazi, da lahko GS rastline, ki proizvajajo lasten insekticid, ubijejo tudi koristne žuželke.
LAŽ ŠT. 10: GS rastline bodo obvarovale svet pred lakoto.
DEJSTVO: Največji vzrok lakote je v neenaki porazdelitvi hrane. V večini zahodnega sveta obstajajo gore hrane, le-to pa se redno meče stran. Revni ljudje imajo omejeno možnost kupiti tako GS kot navadno hrano. Ni dokazov, da imajo GS rastline večji pridelek ali da bodo GS pridelki cenejši.
LAŽ ŠT. 11: Lahko zaupate znanstvenikom, da je GS hrana dobra za vas in za svet.
DEJSTVO: Denar za znanstvene raziskave o genskem inženiringu prihaja ali od biotehnoloških podjetij ali od vlade. Obe strani sta zavezani obljubam biotehnologije. To pomeni, da tudi kadar imajo znanstveniki pomisleke glede varnosti splošne razširjenosti biotehnologije, so težko odkrito kritični, saj tvegajo svoje kariere. Neki ugledni znanstvenik iz VB je bil takoj, ko je spregovoril o rezultatih svojih raziskav, ki so pokazali škodljive posledice na podganah, hranjenih z GS hrano, odpuščen iz svoje službe.
Vir: Deloma povzeto po spletni strani Društva Ajda.
- November 10th
Veliko stvari ki jih nisrm vedel,hvala za informacije
V bistvu nisem zagovornik genetsko spremenjene prehrane a je v temle sestavku en kup traparij. Predvsem pa trpi za kronicnim pomanjkanjem virov.
1) Genetski inziniring je oboje. Krizanje in vnasanje drugih, tujih genov v obstojeco DNA.
2) ‘Narobe vstavljen’ gen in druge genetske motnje se pokazejo precej hitro in taka pokvarjena celica ne prezivi. Ce se kaksna napaka ohrani verjetno ni bistvenega pomena.
Upam si stavit, da je najbrz ze kdo pojedel kaksno solato, ki je imela ‘downov sindrom’ pa je se kar ziv.
Dokler zaradi pokvarjenega genetskega materiala rastlina ne postane toksicna (ali pa recimo premalo hranljiva) za cloveka je prav vseeno kaj je z njo narobe.
3) Ja, vnos novih alergenov bi znal bit problematicen, prav tako proizvajanje kaksniih toksinov. Ampak pri danasnjih standardih in nadzoru bi kaj taksnega tezko doziveli. Prej pride kak antibiotik v kravje mleko… … aja… saj res, to se je ze zgodilo.
4) Teorije zarote o zlobnih korporacijah, ki zivijo na racun nas slehernikov so precej zanimive. V Novi Zelandiji morda res ne, kaj pa v USA, kjer pridelajo najvec te hrane? Tudi tam niso nic testirali?
5) Tole kar drzi, nisem se zasledil GM hrane, ki bi bila bolj hranljiva.
6) Res je, pravilno oznacevanje se bo moralo urediti. Zavoljo tistih, ki ne bodo hoteli jesti GM hrane.
7) Za tole bi me zanimal kak vir.
9) GM rastline so v vecini primerov sterilne. Torej se ne morejo razmnozevati. Prvi razlog je zaradi nadzora in preprecevanja pobega ‘v naravo’. Drugi razlog pa to, da bo kmet vsako leto seme kupil pri enem proizvajalcu in si ne bo puscal koruze za seme.
Spet nikjer nobega vira navedenega.
10) Takrat, ko se bo ves presezek hrane razdelil med ‘revne in lacne’ bom jaz postal reven in lacen. Tako bom prisel do zastonj hrane. Porazdelitev hrane je lahko problem ampak ljudje so v glavnem lacni zato, ker se premalo zavzeto lotijo pridelovanja hrane.
11) Spet teorije zarote. Kdo pa je bil ‘neki ugledni znanstvenik iz VB’? In za katero podjetje je delal? Saj najbrz se ve, mar ne? Znastveniki zaradi nekega odkritja tvegajo svojo kariero? Meni se zdi, da jo bolj tvegajo, ce zamolcijo, da nova vrsta koruze ljudi spremeni v zombije, ki se hranijo s cloveskimi mozgani…
Zaradi taksnega ‘povzemanja dejstev’ in izpostavljanja ‘lazi’ je vecji del taksnih prispevkov popolnoma neuporabnih, nazadnjaskih in neznanstvenih.
add 2:
za človeka ni vseeno, kaj je s GM hrano narobe, saj pride do poškodbe naših celic. saj veš večina celotnega človeškega telesa se po kvantni medicini obnovi v enem letu. saj je tam na tem linku vredu napisano:
Rezultat tega je motnja drugih genov v kromosomu, kar se lahko pokaže v naključnih in nepričakovanih spremembah delovanja celic.
to jaz razumem kot to da celica izgubi spomin od kod prihaja - DNK - in postane rakava tvorba.
add 4:
vlak za nadzor nad genetiko je mimo. škoda je narejena. trpeli bodo zanamci. kontrole nad inženiringom ne more bit, oziroma je takšna, kot je lahko pri atomski bombi ali pa kakšnemu virusu iz laboratorija.
spomnim se enega primera GM soje. bila sta dva kmeta. en je imel GM sojo en pa naravno. na koncu je kmet, ki je gojil naravno sojo, pridelal polovico svoje soje GM. v bistvu so čebele oprašile njegovo sojo in jo naredile gensko oporečno.
add 5:
na to dobimo lepe paradižnike, ki so obstojni 3 mesece. superca, nobene gniloge v paradajzu tri mesece. ko pa pojemo pa prebavni sistem ne ve kaj prebavlja. tuno ali paradižnik. neeee mogoče je pa GM paradižnik.
add 6:
poznam skupino, ki se je 10 let nazaj trudila kaj takega uvest. še sedaj sem mnenja da bi se moralo uredit označevanje, čeravno tudi ni sigurna tista prehrana, ki je “neoporečna”
add 7:
ja koristi ja. pošiljali bodo lahko GM koruzo v afriko. :/
meni pa se sestavek zdi čisto vredu in bi v nadaljevanju lahko razrešil marsikaj.
samuelion:
add.add 2: Okvare DNK se lahko zgodijo zaradi toksinov, sevanj in seveda vcasih kar tako… zaradi evolucije. Če celica nekega genskospremenjenega organizma deluje drugače, ne proizvaja pa toksinov, potem škode pač ni. Ker celice namreč če ne prej pa pri prehodu skozi prebavni trakt odmrejo.
DNK neke celice, se ne more kar tako zmešati z DNK človeške celice, pri prehodu skozi prebavni trakt. Če bi se to dogajalo, bi se znanstveniki ne ukvarjali toliko s tem, kako aplicirati neko gensko zdravilo.
add.add 4: gensko nespremenjene soje na svetu tako ali tako več ni…
add.add 5: A ti misliš, da telo ve kaj prebavlja na osnovi oblike in barve zadeve ki jo zaužijemo?
K:
2: okvare se dogajajo, vendar ne tako hitro kot jih sproža človek. če jemljemo da je genski zapis podlaga za rast celice, le ta je pa predelana, lahko pride do okvar pri prenosu materiala. če človek recimo sproža hitrejšo evolucijo oziroma izvaja revolucijo, potem se more sprijaznit s tem, da se to nekje pozna. pokvari se genski material, iz tega različne bolezni. odkrijemo zdravilo za eno in se pojavi neka druga. spremenimo en gen in ne vidimo posledic, ki ga le ta preobrazba prinaša.
4: še vedno upam na najboljše
5: človek uporablja čutila za svoj obstoj. Odvzameš eno komponento in jo druge nadomestijo. močen faktor so tukaj možgani
Danes sem slučajno naletel na to spletno stran. Zadeva izgleda zelo zanimivo sem si rekel. Hitro sem pogledal kakšna so kaj mnenja o gensko spremenjenih organizmih, ker me tematika zelo zanima. V splošnem nimam nič proti GSO, vendar pa se pozanimam o vsakem primeru posebej, če mi čas dopušča.
Da ne bom predolg: ta prispevek je preprosto obupen! Toliko napačnih podatkov in spreminjanja dejstev nisem videl že dolgo. Avtorji pravijo da povzemajo večino s spletne strani društva Ajda. Pa saj niste normalni! Člani tega društva bolj verjamejo astrologiji/vraževerju/nevemkakšnimenergijam kot pa znanosti. Kje so viri za navedene trditve?
Glede na to kakšne neumnosti so zapisane v tem prispevku, sploh ne bom bral drugih prispevkov. Škoda, ker so spletne strani s podobno tematiko zelo zanimive in jih tudi primanjkuje.
Dokumentarna film o kontroli nad hrano in genetski manipulaciji, ki jo izvaja Monsanto in skrita združba.
V ta namen uporabljajo tudi zgoraj naštete deset laži.
http://video.google.com/videoplay?docid=-842180934463681887