(Ne)donosno intenzivno kmetijstvo
Rastline s fotosintezo letno pridelajo kar 400 milijard ton organske snovi, 67 ton na vsakega zemljana. Od te silne količine biomase pa človeštvo porabi za hrano in vlakna le slab odstotek. In za pridobivanje tega borega odstotka smo do temeljev razdejali in zastrupili cel planet. Kakšen absurd!
Industrijsko kmetovanje v množični produkciji nudi v prehrano trem četrtinam človeštva le varietete 10 rastlinskih vrst. Za primerjavo si poglejmo “necivilizirane divjake” Bušmane, ki se prehranjujejo s 85 rastlinskimi vrstami. Ali ni bolj modro, da tudi mi spremenimo, bolje rečeno, popestrimo svoj jedilnik?
V naravi najdemo na stotisoče rastlinskih vrst, od katerih je le malo strupenih ali drugače neužitnih. Naravne rastlinske združbe so obenem tako učinkovite pridelovalke nove biomase, da je človekov umeten agrosistem v primerjavi z njim popolna polomija, s katerim se lahko hvalijo le bedaki.
Vsi “sijajni” dosežki agrokemije zbledijo ob podatku, da je prirast biomase najintenzivnejših kmetijskih površin sveta na ravni polpuščav. Komentar ni potreben!
Vir: Knjiga Antona Komata: Zaton Prometejeve dobe
- July 22nd
Leave a Reply