Posted by Skrivnosti Sveta

V medijih je ponovno moč zaslediti predloge in pozive Ministrstvu za zdravje (še posebej so pri tem aktivni v stranki Zares) o tem, da je potrebno čim prej uvesti brezplačno in prostovoljno cepljenje proti HPV.

Da je omenjeno cepljenje proti HPV-ju lahko zelo škodljivo za zdravje naših otrok, smo na naši spletni strani že pisali. V uradnih medijih ni moč zaslediti kakšnih posebnih člankov, ki bi izražali pomisleke glede tega cepljenja, kar je po svoje razumljivo, saj je vse med seboj povezano zdravstvo – politika – mediji.

Tako številne in pomembne informacije za naše zdravje sploh ne pridejo do večine ljudi. Bilo bi zelo zanimivo narediti raziskavo, koliko od tistih mater in očetov, ki so najbolj glasni pri zagovarjanju cepljenje proti HPV, je že dalo svoje hčere cepiti proti HPV-ju. Saj vsi vemo, kako gre – »Po njih dejanjih jih boste spoznali.«

V množici različnih »strokovnih« mnenj iz strankarskih logov je prava osvežitev pogled na celotno problematiko cepljenja proti HPV osebe, ki ima veliko opravka z otroki. Ena izmed takšnih oseb je Olga J. Bahun, ki je predsednica uprave Ustanove – fundacije za pomoč otrokom. Omenjena ustanova že vrsto let pomaga bolnim otrokom in staršem, ki se znajdejo v finančnih stiskah. S svojim delom skrbi za različno preventivo, ki lahko zmanjša obolevnost otrok.

RESNIČNA ZGODBA IZ SLOVENIJE O NEVARNOSTI CEPIV 

Olga J. Bahun nam bo v nadaljevanju predstavila svoje praktične izkušnje ter vedenja o tem, kaj lahko cepivo naredi posameznikom, ki so zaradi vseh škodljivih vplivov okolja skozi genetiko postali imunsko dojemljivi za škodne posledice

Preventivo in program Zoro globoko podpiram, ne podpiram pa nepremišljenega, vsiljivega ravnanja s starši otrok, ki naj bi se jih takole cepilo. Otroci in večina staršev so nepodučeni o cepljenju. Vedo le, kar povedo mediji iz ust posameznikov, ki se za cepljenje zavzemajo (drugim tako mediji niso na voljo).

Nekateri posamezniki in starši, ki jih je (Hvala Bogu!) vse več, pa že malo bolj razmišljajo in se zanimajo za vse koristne in škodne vplive posega. Zadnje raziskave v svetu, ki niti niso več tako sveže, samo mi smo za časom, so pokazale, da ni povsem rožnato cepljenje proti HPV. Kaj meni neki IVZ pri nas, ki je tudi sam ¨Nabavni sektor cepiv¨ v krepki navezi s posameznimi strokovnjaki, ki pri tem sodelujejo, me ravno ne zanima.

Tako, kot mnoge osveščene starše ne (ki se tresoči pripravljajo na pogovor s komisijo na MZZ ker so zavrnili cepljenje otroka v upanju, da bo ministrstvo podprlo njihovo odločitev)! Tako kot tudi ne vse starše, ki v strahu čakajo, kaj bo nastalo iz vseh teh ¨dobronamernih¨pobud. Seveda se bojijo javno govoriti o tem, kaj šele, da bi upal kdo neposredno javno reči.

Verjamem, da se k cepljenju nagiba vsakdo, ki je sam skusil tovrstni karcinom ali kdo izmed njegovih bližnjih, pa vendarle je cepivo preveč sveže, da bi lahko sodili o koristnosti, če se torej kaj zalomi, so posledice lahko dolgotrajne, kot je dolgotrajen učinek cepiva, če le to deluje. Dokazov, da bo zaradi cepiva res manj obolevnosti pri tej generaciji žensk, ki so sedaj otroci ali dekleta, ni in jih ne more biti. Kajti dolgoročno nihče ne more napovedati realno, kako bo.

Zavajanje ljudi je res neprimerno, primerna je le resnica, torej poučevanje o bolezni, opcijah, koristi in možnih škodnih posledic tako v primeru cepljenja, kot v primeru ne cepljenja. In osveščati, pošteno (ne zavajajoče!!!), nevtralno, poučevati ljudi o obeh opcijah je smiselno in nato ljudem, ki gredo skozi vse te nauke dopustiti, da se sami odločajo o tem, katero pot bodo izbrali.

In tisti, ki naj bi se odločili za opcijo Cepiti se … no, ti naj bi bili potem deležni brezplačnega cepljenja, in nič drugače! Seveda pa tudi, ko bi se odločili, obstajajo testi, ki vsaj približno (100 odsotnosti pač ni) pokažejo, če obstaja kakršna koli možnost za škodne posledice, jim omogočiti pred cepljenjem testiranje varnosti in šele nato cepljenje.

Ko ti otrok dolgotrajno zboli zaradi tega, ker si ga kot starš dal v postopek cepljenja, kot narekuje zakon, ni poti nazaj in vse življenje nosiš to največje mogoče breme na svoji duši, zakaj si to dopustil, zakaj se nisi poučil, zakaj si verjel, zaupal, zakaji sem in tja, vsak dan, ko otroka pogledaš, vsak trenutek, do konca svojega življenja.

Vprašanje pa, če ni to daljše od otrokovega, saj to, da je propad otroka posledica cepljenja, izredno težko dokažeš. Morda se da, morda imaš srečo, pa še tedaj, če res najdeš dokaze, kaj ti pomagajo, otroku ni več pomoči. In menim, da niso več časi, ko so žene in mladenke rojevale otroke kar po spisku in je pač eden zbolel, mnogo družin ima le enega, dva in če se z enim kaj zgodi, je življenja, ki bi te razveseljevalo, konec!

In tedaj pomisliš, da bi otrok morda manj trpel ali imel dejansko zaradi razvoja medicine, predvsem preventive, (ne farmacije) več možnosti, če bi zbolel. Vemo, da ne le HPV, ampak večino karcinomov povzročajo virusi (toplice, bolni in otroci skupaj …, bazeni in socializacija), in porast le teh diagnoz je nastal, ko smo pričeli umetno posegati v obrambne sposobnosti organizmov, ko smo začeli z uvajanjem kemije in beganjem naših imunskih sistemov z nekimi našimi zunanjimi in nenaravnimi ukazi, ki jih je nek imunski sistem dojel, drugi spet ne.

Če se vrnem še k temu, kako potekajo kratkoročna opazovanja posledic cepljenja – to je zgodba zase, takojšnja reakcija, reakcije nekaj ur po, nekaj dni po in, če je res sreča, redka so cepiva, še nekaj mesecev po …. Kaj pa let? Pri tistih, ki imajo blage reakcije takoj ali nekaj ur po? Pri tistih, ki dobijo tako imenovano cepilno bolezen, ki nekako zbledi, pa si pretentan, da je vsega konec, a ni, ker virus malce zamre za nekaj časa navzven, znotraj pa se dogaja prava vojna, telo oslabljeno od antibiotikov, od emulgatorjev, barvil, onesnaženosti, skrbi, kroničnih bolezni…

Oslabljeni živi virusi, kam jih telo pospravi, kolikšne posledice nastanejo znotraj organizma, kje, kako jih najti, kako dokazati? Ja, pač, otroci, najstniki, odrasli, zbolijo čez nekaj let za npr. neke vrste Multiplo sklerozo, za Mišično distrofijo, pri treh letih za Cerebralno paralizo, še najpogosteje epilepsijo, disleksijo, hiperaktivnostjo, neštetimi alergijami, pa ALS (odrasli po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu), neke vrste revmo (vse bolj kot ne je pod diagnozo neopredeljeno kot neopredeljena Miopatija, epilepsija, netipična vrsta Multiple skleroze…)…

Lahko kdo zatrdi podkrepljeno z dokazi, da ni povezav? Ne more! In zakaj so potem lahko povzročitelji onesnaženost, pesticidi, cepiva pa se vnaša neposredno v telo v večini skozi injekcijsko iglo. In farmakologija, zdravstvo …ja, tam je denar in nuja ljudi, da gredo k zdravnikom, kam pa, potem pristopi še socialna, pa patronažne službe, vsi, da bi se težke starše, ki brskajo, iščejo, kličejo, uporabljajo internet, najdejo strokovnjake… prikrili, odvzeli, skrili… Da, žal se to dogaja!

Tudi vsi v omenjenem sistemu, ki stopijo staršem naproti, so odrezani, odvzame se jim licenca, naredi nastavljena afera, vse, da se jih uniči, da jim zmanjka poguma, moči, da se bojijo za obstoj svojih otrok, družine, usode. Z razvojem tehnologije, predvsem interneta in povezav s svetom smo vsi, katerih otroci ali sami smo žrtve tega, dobili večjo moč in razsežnosti, saj lahko (razen tiste še vedno večine posameznikov, ki se bojijo) zavpijemo vsemu svetu, kaj se nam je zgodilo, se najdemo.

Pa vendarle, še v najrazvitejših državah se zelo težko doseže, da ti kdo prisluhne, kaj šele pri nas. In ko zatuliš, bi rad vse, kar veš in kar je tebi kristalno jasno, tudi dokazal, tu pa se zalomi skoraj vsem preostalim pogumnežem. Da, tu je vsega konec pri večini, razen izredno redkih primerov.

No, dokazi pa so mogoči, če ti nekako uspe priti do drznega strokovnjaka, ki ima tehnologijo, pogum, znanje in če ti seveda uspe, da otrok ali sam preživiš vse prej omenjeno, s tem si pridobiš čas in s časom morda tudi nove priložnosti dokazovanja. Če …, če, cepiva ne bi bila narejena tako, da s časoma izpuhtijo v najpogosteje preiskovanih telesnih sestavinah, ko nam npr. prerastejo lasje, ko se jih strižeš in v njih ni zaznati težkih kovin in strupov, s tem, ko se telo, še posebej pri otroku, obnovi z vsemi vnesenimi degeneracijami, ko otroku ostane kaka cista v glavi, ali zboli za levkemijo, ali…vse je genetsko ali slučajno na koncu v državi, kjer si bil žrtev zaradi obveznega in brezplačnega cepljenja.

Saj res ne moreš oporekati, razen, če se poleg vsega (seveda ne smeš biti sebičen ampak moraš delovati v dobrobit družbe – kaj pa jaz, mar ne bi moral imeti najprej rad sebe, da imam lahko druge?) še ne zavedaš, da si konec koncev prav to isto cepljenje plačal, kot ga bomo plačevali vsi državljani skozi proračun in davke, obiske zdravnikov. Ampak, tega se seveda ne govori.

Ali pa se bo odškrtnilo celo malce dobavitelju cepiv, za toliko jih kupimo, koliko nam daste. Menim, da je dovolj drugih stvari veliko bolj perečih v teh časih, ki jih je potrebno reševati, da je malce neprimeren čas, da bi še dodatno povzročali invalidnost tistih posameznih žrtev, ki bi jim cepivo pustilo škodne posledice. Glede na prirastek Slovencev raje čuvajmo tiste otroke, ki se nam rodijo, zanje naredimo vse, da bodo lahko čim bolj razvili svoj imunski potencial glede na okoliščine, ne naredimo napake, ki nas bo stala človeštvo.

Vse, kar sem napisala, ni iz trte izvito, sem mala kapljica na tem planetu, a v svojem obdobju skrbi za otroka, ki je dokazano zbolel zaradi cepiva (sprejel se je zakon o povračilu odškodnine v primeru poškodbe pri cepljenju – zelo prebrisan zakon, ki je bil pisan na podlagi edine tožbe proti državi, a mnenje Višjega sodišča, da je cepljenje nevarna dejavnost, je zelo vredno!), sem vse to doživela in preživela ter živim!

In hvala tehnologiji ter vsem pogumnim posameznikom, strokovnjakom, sorodnikom, mojemu možu, drugi hčerki ter predvsem volji prizadete hčerke do življenja z nemogoče borbeno močjo, da smo uspeli preživeti, prestati vse raziskave, hčerki maksimalno pomagati, da je sedaj najstnica s sicer eno malenkostjo, da ima okvarjen imunski sistem, kar se za kratko obdobje zgodi posamezniku, ki se zdravi za rakom.

Izogibati se mora bacilom, ljudem (v šolo gre na izpite)… Njena okvara je doživljenjska, s cisto na Epifizi je zmedena njena biološka ura (s prevelikim izločanjem melatonina), ogroženo njeno življenje, če ji začne rasti, ker je na mestu, kjer je operacija nemogoča, kot lev se je borila skupaj z nami, svojo družino in posameznimi strokovnjaki, da danes zopet hodi, celo pleše lahko vsake nekaj mesecev, ko ni hudo bolečega vnetja kosti, sklepov, predvsem pa rasnih con.

Epilepsija, ki se je pričela pri petih letih in pol, je ozdravljena, pa ne s klasično medicino ampak s komplementarno v kombinaciji z zdravljenjem nevrologov v Avstriji (kamor lovke, hvala bogu, niso segle, saj smo skrivali), je pustila posledice v kratkotrajnem pomnjenju in koncentraciji… Da o ostalih 20 diagnozah ne govorim…

Da, nekateri otroci so čudežni, da jim ni para na svetu! Pa tudi ljubezen in borbenost staršev, katere se otrok zaveda, dela čudeže, telepatsko čuti, da se res boriš, da se ne daš, ne omagaš, ne prenehaš ne le verjeti, ampak se boriti, tudi, ko je najhuje in se potrudi tudi on. A hčerka nikoli, tako kot ne jaz, ne mož, ne njena sestrica, ni in ne bo mogla pozabiti, otroštvo ji je bilo v celoti odvzeto!

Pa tudi zdravje, za vedno, novega telesa ji ne moremo dati, vse ostalo smo ji dali! Borili smo se kot Levi in sedaj se borimo za druge otroke. Nič nimamo z nikomer, ki se bori za svobodo odločanja, čeprav jih globoko podpiramo v nekaterih borbah in smo veliki prijatelji, saj delajo Božansko delo, borimo se s posamezniki, z otroci, ki so žrtve posledic cepljenja in njihovimi starši, potiho, vozimo jih po svetu in jih zdravimo, kot najbolje znamo, se zjočemo skupaj, se pogledamo in razumemo brez besed.

Besede in glasni nastopi so odveč! Ko se ti enkrat to zgodi, si vesel, da nisi ostal čisto sam, kajti večinoma vsi, ki so bili del tvojega življenja prej, te zapustijo! In to je dodatni udarec, ker razmišljajo tako, kot jim velevajo mediji, družba, politiki, zakoni. Ti pa nisi več enak!

In, če proizvajalec po aferi v Ameriki zato, ker je premalo oslabljeni virus v cepivu (virusi so najbolj zvita živa mikro bitja) prešel pri samem proizvajalcu skozi vse varnostne teste in so ga vbrizgali v nešteto cepljenih ljudi po vsem svetu, ter nato tudi proizvajalec v Evropi, ne le ukine proizvodnjo, ampak pozove vse države, naj to cepivo vrnejo nazaj in ga ne moreš kupiti nikjer več, razen v Afriki in v nerazvitem svetu, kjer je zaradi revščine ostal, ker si vračila niso mogli zaradi denarne izgube privoščiti (raje gradijo tam, tudi naši strokovnjaki bolnišnice – npr. za epileptike in to ravno tisti, ki so prej cepili in tržili proizvode farmakološkim mogotcev, verjetno zaradi tega, ker so ugotovili, koliko škode so proizvodi pustili na zdravju ljudi), je vse jasno.

Ko pozove vse ljudi po svetu, da naj se pridejo cepiti z drugim cepivom, da preprečijo, da bi zboleli zaradi posledic cepljenja s tem… In to javno! Ko Slovenijo, kot starš pisno preko e-pošte in še telefonsko opozoriš (ravno IVZ – vse posamezne izpostave z matičnim), da je cepivo umaknjeno z vsega razvitega sveta ter jih po predhodnem pogovoru tako s strokovnjaki proizvajalca, kot tudi WHO-ja opozoriš, da bi bil čas, da cepivo zamenjajo – da potem ti je jasno, kje živiš.

Odgovor proizvajalca je, da mu je žal, da živiš v nerazvitem delu sveta. Ko strokovnjak na WHO ju, ki je odredil ukinitev proizvodnje cepiva – zanimivo – ravno na hčerkin deseti rojstni dan, sedmo leto po cepljenju, se je proizvodnja ustavila – ostane brez besed, ja tedaj ti je po letih borbe, iskanja diagnoz, vzroka in kasneje tudi dokazov, ki so tako pomembni a že v začetku jasni, saj se je reakcija začela natanko 12 ur po cepljenju. Zaradi te reakcije je bila izolacijsko hospitalizirana, a dokazov je bilo še vedno premalo…

In še s temi bi me pretentali, če bi se le hotela pustiti, kar bi se, če ne bi bila sama zdravstveno izobražena. Ko so zdravniki iz, na našo veliko obžalovanje, Šrilanke, hoteli poslati apel za tvojega otroka našemu ministrstvu, v bran ostalih domačih otrok tik pred katastrofo, ki jim je to preprečila (še pred umikom cepiva, ker so zaradi življenja in cepljenja tam verjetno bolj poznali posledice tega dotičnega cepiva), da, tedaj je jasno, da je nevarno…

In, na zadnje, še en dokaz je v njenih možganih ter po telesu, dobimo pa ga lahko na samem koncu, preko mrliškega oglednika. Grozno, kajne?

Zato, politiki, previdno, ne vlecite potez, ki lahko pripeljejo do hudih posledic družbe (mar ni že preveč neplodnih deklet???) na katere sem vas vsaj jaz, ki sem si obenem sprala dušo (sedaj imam mirno vest, da nisem molčala ampak ukrepala, kot zmorem in znam), že v naprej opozorila! Ne boste mogli reči, da niste vedeli …