Resnica o nevarnosti cepiv
Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva. Nekatere bolezni, kot so kuga, kolera in tifus so izginile iz razvitega sveta popolnoma brez cepljenja; podobno je s škrlatinko, ki je v razvitih državah postala zelo redka in neproblematična bolezen. Če bi kdaj obstajalo cepivo proti škrlatinki, bi mu zdravniki nedvomno pripisali to izginotje.
Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva.
Zakaj študentje medicine torej verjamejo, da cepljenje preprečuje bolezni?
Stvar je preprosta. Na medicinskih fakultetah, tudi v Ljubljani, študentom ne pokažejo celotnega zgornjega grafa. Odrežejo levi del grafa, kjer je prikazano, da je obolevnost ali smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi padla za 90% še pred uvedbo cepljenja. Na grafu se jasno vidi, da je obolevnosti in smrtnost glede davice, oslovskega kašlja in ošpic padala bistveno hitreje pred uvedbo cepljenja.
V medicinskih učbenikih prikazujejo le desni del grafa, ki prikazuje leta po uvedbi cepljenja, kjer se smrtnost in obolevnost tudi zmanjšuje, toda bistveno počasneje kot pred cepljenjem. Lahko bi rekli, da je cepljenje, ki je izredno nevarno za naše zdravje, upočasnilo upadanje smrtnih primerov in obolevnosti.
Ker večina študentov ne ve, da z njimi manipulirajo, verjamejo, da so cepiva učinkovita. Da je to medicinski čudež! Da je cepljenje iztrebilo bolezni. Tudi jaz sem pri študiju imunologije zaključila natančno to. Zanimivo je, da nikjer ni prikazanih grafov za bolezni, ki so izginile same (kuga, kolera, tifus, škrlatinka…). Proti tem boleznim niso nikoli cepili.
Zdravje je posledica zdravega načina življenja
Cepljenje je milijardni posel, zato farmacevtska industrija in uradna medicina načrtno zavajata ljudi o pozitivnih učinkih cepiv. Nikoli ne bodo povedali, kako škodljiva so v resnici cepiva. Dejansko je to prikrito zaslužkarstvo pod plaščem humanosti. Večina ljudi še vedno verjame uradni medicini, tudi glede cepiv.
Dejansko so ljudje indoktrinirani, v transu. Kot nekoč, ko so ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Kdor ne verjame, da so cepiva fantastična za naše zdravje, je krivoverec. Toda zdravja ne moreš nikoli kupiti pri zdravniku in v lekarni, zdravje je posledica zdravega načina življenja.
Vir: mag. Karin Rižner v članku na http://www.ekorega.net/news.php?a=single&id=533
P.S. Zanimiv članek o škodljivosti cepljenja si lahko preberete tudi TUKAJ!.
- November 4th
“zdravje je posledica zdravega načina življenja”
Se strinjam. Dajmo torej živeti v inkubatorjih, pijmo filtrirano vodo, dihajmo prečiščen zrak. Res od življenja ne bomo imeli veliko , a umrli bomo stari in zdravi.
V tem prispevku pogrešam vsaj kak stavek v zvezi z naslovom, ki bombastično pravi Resnica o NEVARNOSTI cepiv, v resnici pa piše le o NEUČINKOVITOSTI. Vse, kar vsaj malo namiguje na nevarnost, je stavek “Nikoli ne bodo povedali, kako škodljiva so v resnici cepiva.” Ja, mene tudi že nekaj časa zanima, kako škodljiva so v resnici cepiva. Se priporočam za odgovor.
O cepivih in teh stvareh je kr dosti slišati, nič kaj prijetnega. Nekaj grozljivih citatov.
V video obliki na voljo na googlu, iščite pod EUGENICS.
[...] Torej, ne glede na to kaj naredijo, ne morejo nikoli vedet, kakšni bodo res učinki. Na drugi strani je tudi ogromno člankov, o škodljivosti farmacevtskih izdelkov. Verjetno ste po mail-u dobili članek iz vive, ki govori o škodljivosti antibiotikov, predvsem za otroke. Ravno tako so članki o ŠKODLJIVEM ali vsaj neuporabnem CEPLJENJU. [...]
Mislim, da je neodgovorno osebno mnenje, poglede in (ne)razumevanje nekega problema predstavljati kot znanstveno ali strokovno resnico. To, da ob tem sebe predsavljaš kot znanstveno avtoriteto je samo neuksno,
Citirani viri so enako nezanesljvi. Zanikanje vloge virusov v patogenezi določenih bolezni me sicer ne preseneča. Preizkušanje dogm je vedno dobra ideja. Vendar pa površna argumentacija, ki ima namen, da bralca impresionira in ne informira o nasprotnem stališču izniči celoten projekt.
Verjerno se malo ljudi spominja epidemije poliomielitisa v pedesetih. Prepričan sem, da si podobnih epidemij ne želim. Sam se spominjam, kako smo leta 1972 z strahom in nestrpno čakali cepljenje proti varioli veri.
Brez kakšnih pomislekov sem se cepil proti rumeni mrzlici, kljub temu, da sem zelo dobro informiran tudi o morebitnih zapletih, ki so kar pogosti (okoli 4%). .
Obveznost cepljenja je lahko sporna še posebej, ker se določene nalezljive bolezni ne pojavljajo več., Mogoče bi res lahko prepustili posamezniku, da izbere med tveganjem, da se ob novem izbruhu okuži in med tveganjem, da ob cepljenju pride do zapleta, ki je najpogosteje podoben blagi obliki bolezni. Nobeno zdravljenje ni brez stranskih učinkov, ki so manj ali več škodljivi in vedno se kot bolniki moramo odločiti za tisto kar je manj škodljivo.
Razumem vaše pomisleke in ugovore saj govorite s stališča zdravnika. A dovolite ostalim, da imajo svoje mnenje, četudi se ne sklada z vašim strokovnim mnenjem. sama ne podpiram cepljenja temveč zdrave življenjske navade. Seveda sem bila tudi jaz cepljena, po službeni dolžnosti. A namesto 3 odmerkov cepiva sem dobila 2, tretjega sem odklonila. Po nekaj letih so me ponovno hoteli cepiti (v novi službi), pred nosom so mi mahali z nekakšnim pravilnikom o obveznem cepljenju a sem zahtevala titer protiteles. In glej ga zlomka, titer je bil tako visok, da niso imeli več argumentov za ponovno cepljenje. Proti gripi se nisem nikoli cepila in se tudi ne bom. Moj znanec je izgubil sluh po takem cepljenju. Cepljenje naj ostane osebna odločitev posameznika ne pa stvar zakonodaje. Sploh pa, zakaj cepljenje proti boleznim, ki veljajo za izkoreninjene? Ali pa se pojavljajo na nekih oddaljenih koncih sveta? In cepljenje proti varioli veri? Kdaj je bil zabeležen zadnji primer (oz. epidemija )in kje na območju bivše Jugoslavije ali Evrope?