Posted by Skrivnosti Sveta

Opomba: Tekst, ki si ga boste prebrali v nadaljevanju smo dobili preko e-pošte v obliki .pps predstavitve. Le-tega smo prepisali, da je tako lažje branje in da bo vsebina dosegla še več ljudi. V njem so navedena številna pomembna dejstva o tem, kar se dogaja v svetu, zraven pa smo še mi dopisali nekaj dodatnih informacij, ki so vam lahko v pomoč in razmišljanje.

V sedanjem času, ki je v znamenju številnih kriz, vsi iščejo rešitve. A rešitev problema lahko najdeš le, če veš, kaj ga je povzročilo. Ali ste se kdaj vprašali, kaj je s to civilizacijo narobe, da je zabredla v sedanjo stisko? Razmišljajmo skupaj.

Finančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja.

Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo število nakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma, ker jim primanjkuje denarja. Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovolj denarja …

• Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?
• Ali je morda prav on odgovoren zanjo?
• Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje?

Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje.

Kaj vse ljudje počnemo za denar!

Zanj se prodajamo delodajalcu in opravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnega standarda, temu namenjamo vse več našega časa. To nas izpostavlja vse hujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Z denarjem si ne moremo kupiti niti zdravja, niti sreče. A o tem ne razmišljamo, dokler ni prepozno.

Usodna odvisnost od denarja

Ne le, da z denarjem pogojujemo najpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za naše delovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvija zaradi denarja? Mar ni absurdno, da se zaradi težav s tako postransko stvarjo, kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost od denarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.

Skrite pasti denarja

Denar je sicer učinkovito menjalno sredstvo za stvari in usluge. A tu nastopi težava, ki je med poglavitnimi krivci za stisko človeštva. Denar je namreč vezan na sistem obresti, ki predstavljajo prikrito zlo. Posledice zaračunavanja obresti so katastrofalne. Zaradi obresti je denar postal sredstvo manipulacije manjšine z večino.

Kako deluje mehanizem obresti?

Zaradi obresti je denar postal zadolžnica. Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico. Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi, čeprav denarja za obresti niso ustvarile. Denar za obresti naj bi zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici banke tega denarja ne ustvarijo in enačba se ne izide. Bankam je treba poplačati več, kot so denarja ustvarile.

Naš dopis: Za več razumevanja si poglejte kratek odlomek iz filma Denar kot dolg.

Če bi radi videli celoten film Denar kot dolg si ga lahko ogledate tako, da kliknete tukaj.

Kako pridemo do denarja za plačilo obresti?

V osnovi moramo uporabiti glavnico nekoga drugega. To povzroča pomanjkanje in prisili ljudi, da tekmujejo med sabo za denar, ki ga je premalo. Če pri tem ne uspejo, jih doleti kazen – bankrot. Tekmovalnost je sistemsko vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo. V tem sistemu mora vedno nekdo izgubiti.

Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti. Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček).

Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste – pri 3% obrestni meri se podvoji v 24 letih. Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že v 1749 letih narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja!

Sistem, v katerega je vgrajena eksponentna rast, mora prej ali slej počiti.

Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire revnih in jih prerazporeja k bogatim. Velike količine denarja se koncentrirajo v rokah vedno manjšega kroga posameznikov in multinacionalk. To ustvarja družbeno polarizacijo. Bogati prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposojati, da bi imeli sredstvo menjave.

Države tretjega sveta se v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj ti naraščajo eksponentno. Naš dopis - poglejmo primer Argentine, ki je bila na začetku prejšnjega stoletja najbolj razvita in najbogatejša južnoameriška država sto let kasneje pa je država zaradi številnih finančnih kriz in najetih kreditov dobesedno pred bankrotom, v revščini živi dobra četrtina njenega prebivalstva.

Vojne v takšnem finančnem sistemu nekaterim prinašajo obilo dobrobiti, zato so silno zaželene. Predstavljajo najboljši vir zaslužka – najprej pri prodaji dragega orožja in uničenju, zatem pa pri kreditiranju ponovne izgradnje, ki državo lahko pahne v ekonomsko odvisnost. Po drugi strani pa v svetovni vojni pride do “globalnega reseta” sistemov, ki bi se sicer zaradi bujne rasti razleteli.

Denar omogoča številne manipulacije, ki učinkovito kradejo ljudem denar iz žepov.

Količina denarja v obtoku naj bi ustrezala vrednosti vsega blaga in uslug. A to že davno ni več res. S prekomernim tiskanjem denarja (inflacija) si bankirji prilastijo družbeno bogastvo, pri čemer se denar razvrednoti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali. To občutijo skozi vse višje cene izdelkov in storitev.

Inflacija pomeni masovno družbeno krajo.

Eden finančno najmočnejših ljudi na svetu, Victor Rotschild, je dejal: ”Dovolite mi, da izdajam in kontroliram državni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”. Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu.

ZDA so talka Ameriške centralne banke (FED), ki je v privatnih (!) rokah

Z blazno emisijo denarja (inflacija) in nato zmanjševanjem denarne mase (deflacijo) so bile ustvarjene gospodarske krize.

Njihov namen? Prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti.

V obdobju 60 let je dolar izgubil 88% svoje vrednosti.  Leta 1920 je to povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž. S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev pa so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank.

Z denarjem so bili v svetu, ki časti denar, doseženi vsi cilji vladajoče oligarhije.

Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke Kuhn, Loeb and Company – iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki sta dobila »skromnih« 50 milijonov ameriških dolarjev. S podporo nasprotnikom demokratičnih režimov v številnih afriških državah je bil omogočen nelegalen prevzem oblasti, države pa so z velikimi krediti pahnili v ekonomsko odvisnost.

V globalni politiki imajo od nekdaj odločilno vlogo veliki svetovni  koncerni.

Nemški kemični koncern IG Farben je omogočil vzpon Hitlerja, ameriški Monsanto pa do danes ustvarja bajne dobičke s prodajo nevarnih kemičnih preparatov, gnojil in gensko spremenjeno hrano.

Nobena politična odločitev, ki je v nasprotju z interesi kapitala, ne more biti sprejeta.

Tudi sedanja finančna kriza ni bila ustvarjena brez razloga. Njen namen je doseči centralizacijo svetovnega nadzora nad svetovnimi financami. Tovrsten predlog je že v postopku na vladi v ZDA. Kdo naj bi nadzor vršil? Kdo drug kot ameriški FED!

Vse poteka v skladu z načrtom ene same globalne države, z eno vlado, eno vojsko, enim plačilnim sredstvom, s popolnim nadzorom svetovne populacije.

Prestrašeno s terorizmom, izstradano v gospodarskih krizah in utrujeno od naravnih nezgod bo svetovno prebivalstvo pripravljeno sprejeti vse. To bo fašistični režim, v katerem drugače mislečih preprosto ne bo. Načrt zanj je naznačen na bankovcu za en dolar.

Denar je ena najuspešnejših prevar, s katerimi je zaslepljeno človeštvo. Povzročil je, da smo se zazrli v materialnost bolj kot bi bilo primerno. Vpliva na čustva – krepi pohlep in nevoščljivost ter ustvarja tekmovalnost, obenem pa daje (lažen) občutek varnosti.

Z njim je instrumentalizirano izkoriščanje človeka po človeku. Kapitalizem je družbeni red, ki omogoča izkoristek vseh registrov tega mehanizma.

Sedanja rešitev za zajezitev sedanje globalne krize: vlade predlagajo finančno pomoč obubožanim bankam in velikim koncernom.

Problem se torej “rešuje” s še več denarja, ki ga bodo potegnili iz žepov davkoplačevalcev in jih tako še bolj zasužnjili. Problem se v resnici še povečuje! Vsak bankovec je pač zadolžnica, ki terja obresti. Takšno reševanje krize je farsa, možna zaradi nevednosti večine ljudi. Mediji, ki so v rokah kapitala, poskrbijo, da prave informacije ne prodrejo.

Kakšna je prava, sistemska rešitev za izhod iz nastalega položaja?

Mehanizem, ki nas je pripeljal v stisko, je treba onesposobiti. Denar bi moral postati pravično menjalno sredstvo, ki ne zahteva plačila obresti. Denar kot ideal bi moral pasti in odstopiti mesto človečnosti.

Svet bi moral sprejeti povsem nova pravila obnašanja, v katerih je dobrobit družbe pred dobrobitjo posameznika, ustvarjanje harmonije z naravo in skrb zanjo pa glavna naloga človeštva.

Najbolje bi bilo, da bi denar kot menjalno sredstvo ukinili in vzpostavili svetovno ekonomijo, ki temelji na uporabi svetovnih virov. Ob pravični razdelitvi je svetovnih virov dovolj za vse človeštvo. Vsakdo naj brez plačila dobi dovolj sredstev za preživetje, da lahko dostojno živi in dela tisto, k čemur ga vleče srce.

Če do spremembe sistema ne bo prišlo, se bo sedanja kriza le odložila in čez čas še močneje izbruhnila v vojnah za vodo, energijo in naftne vire. Po velikem napredku tehnike in tehnologije je zdaj čas, da omogočimo napredek tudi v naših glavah.

Spremeniti moramo temelje medsebojnih odnosov in vse družbene sisteme, ki pokajo po šivih. Preusmeriti se moramo k rešitvam, ki so naravne. Če bomo s tem še odlašali, nas bo narava radikalno prisilila k spremembi pogledov na materialnost in materialno blaginjo. Preživeli bodo lahko pričeli vse znova …

Ali je v povedanem kaj resnice, ste začutili v srcu. Če želite preprečiti črn scenarij, pomagajte vašim prijateljem, da se s to resnico soočijo. Bolje zdaj kot potem, ko ne bo mogoče nič več storiti. En človek res ne more spremeniti sveta, pač pa ga lahko ideja, ki jo ta posreduje drugim.