Posted by Skrivnosti Sveta

V zadnjih dvajsetih letih so v številnih državah s programi ZN omogočili dostop do pitne vode 2,4 milijarde ljudem, toda še vedno eden od šestih ljudi nima rednega dostopa do zdrave pitne vode in več kot dve milijardi ljudi nima zagotovljenih osnovnih higienskih razmer. Tako človeštvu v prihodnjih desetletjih grozita predvsem dve nevarnosti: podnebne spremembe in pomanjkanje pitne vode.

Čeprav pokriva voda kar 74 % Zemlje, je od tega le 2,5 % sladke vode. Skoraj tri četrtine sladke vode je “shranjene” na obeh polih v obliki ledu, preostanek so globoke podzemne vode in vode, ujete v zemlji. Komaj 0,3 % vse sladke vode je v rekah in jezerih. In kako ravnamo s tem vodnim bogastvom?

Izredno strašljiv je podatek, da kar 90 % industrijskih in komunalnih odpadnih voda v manj razvitih državah odteče v vodotoke brez kakršnegakoli čiščenja, kar ogroža zdravje 1,3 milijarde ljudi. Od leta 1950 pa do danes se je svetovna poraba vode povečala za trikrat in predvidevajo, da se bo v naslednjih 20 letih povečala še za 40 %. Število ljudi, katerim že sedaj primanjkuje vode, se bo do leta 2025 povzpelo od 500 milijonov na osupljive 3 milijarde.

Če bi hoteli vsem prebivalcem Zemlje leta 2025 zagotoviti pitno vodo, bi bilo potrebno vsako leto vložiti približno 180 milijard dolarjev, se pravi, dva do trikrat več kot zdaj. Kar 80 % svetovne porabe vode odpade na kmetijstvo (živinorejo), ob tem pa gre kar 60 % vode v namakalnih sistemih v nič.

Kaj pa pri nas? V Sloveniji ima že več kot 90 % prebivalcev urejeno preskrbo s pitno vodo in naši vodovodi zagotavljajo od 150 do 300 litrov vode na prebivalca na dan, pri čemer ni upoštevana tehnološka voda za potrebe industrije. Te številke nas uvrščajo v svetovni vrh, a vodnega bogastva se pri nas vse premalo zavedamo, kajti v zadnjih letih smo večino podtalnice onesnažili.

Težave pri priskrbi z vodo pa imajo tudi na vse bolj razvitem Daljnem vzhodu. Na Kitajskem je v nekaterih mestih dnevna poraba vode narasla na 219 litrov na prebivalca in od 660 urbanih centrov te države jih več kot 400 trpi za pomanjkanjem vode. Ali ste vedeli, da Rumena reka večji del leta presahne tisoč kilometrov pred morjem in da se zna čez dvajset let podobno zgoditi tudi z reko Yangtze?

Nekatere Azijske države se že sedaj med seboj obtožujejo zaradi vode in to utegne voditi celo do spopadov med njimi. Tako npr. Indija sluti, da Kitajska poskuša preusmeriti tok reke Brahmaputre, da bi na njej zgradila še kak jez. Vietnam in Tajska obtožujeta azijsko silo, da uničuje Mekong. Azija je sicer vedno bolj sita in gospodarsko razvita, toda že sedaj žejne države nervozno opazujejo, čigav kozarec je bolj poln. Nekoč smo imeli vojno za ozemlja, sedaj pa se obeta vojna za vodo!