Kako zmetati 600.000.000 € skozi okno?

Posted by Skrivnosti Sveta

Sedanja slovenska vlada očitno res ne ve, kaj bi sama s sabo in kako bi zapravila  davkoplačevalski denar. V naši mali deželici smo od osamosvojitve leta 1991 imeli že kup različnih referendumov, s pomočjo katerih je šel davkoplačevalski denar dobesedno v zrak, saj se niti ena referendumska odločitev ni spoštovala in so se našli pravni načini, da se zaobide referendumske odločitve državljanov.

Daleč najbolj odmeven referendum je bil tisti, ko smo glasovali o delovnem času trgovin, no, danes, nekaj let po referendumu, pa še vedno veselo nakupujemo ob nedeljah. Če lahko davkoplačevalci z neko mero zadržka še toleriramo in razumemo različne bolj ali manj pametne referendume, pa je zadnja cvetka, ki je prišla iz vladnih logov takšna, da se pošten človek res lahko zamisli.

Namesto, da bi se naša draga vlada ubadala s problemi, ki jih je potrebno rešiti v tem trenutku (na tem mestu jih ne bomo jih omenjali, vendar jih ni malo) in od katerih bi imela koristi sedanja generacija, se je vrli Minister za pravosodje g. Lovro Šturm odločil obelodaniti delovni osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne.

Več o tem si lahko preberete na:

http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3120473

http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3120789

http://siol.net/slovenija/novice/2008/03/zakon_o_povracilu_premozenjske_skode.aspx

Andrej Košak je naredil zelo dober zapis o tem predlogu zakona na svojem blogu, zato vam priporočamo, da si preberete njegovo objavo 600.000.000 razlogov. Če bo res ta zakon sprejet v takšni obliki in če bo res šlo v ta namen iz državne blagajne 600.000.000 €, potem je najboljše, da davkoplačevalci začnemo množično stavkati, saj je slednji predlog zakona res skrajno smešen in gre za legalno krajo iz državnega proračuna.

Malo smo razmišljali, kako bi lahko teh 600.000.000 € bolj produktivno uporabili v korist vseh Slovencev in Slovenk, pa tudi naših otrok in vnukov. Za začetek bi lahko naša vlada zgradila v enem letu tisto »nikoli zgrajeno« pediatrično kliniko, katero nam obljubljajo že od osamosvojitve dalje.

To bi bil en način, drugi način bi bil, da bi se teh 600.000.000 € investiralo v izboljšave našega izobraževalnega sistema, da obnovimo nekatere dotrajane šole, zgradimo nove telovadnice, nakupimo nove računalnike za otroke, vsem osnovnošolcem omogočimo brezplačne učbenike, socialno ogroženim mladim družinam namenimo materialno pomoč … možnosti je veliko in s temi 600.000.000 € bi lahko naredili marsikaj dobrega za ljudi, za državljane – ki sedaj živijo.

In tako se včasih človek kar malo prestrašeno vpraša – Le za koga dela država? Za državljane ali za elito (politiki, gospodarstveniki, cerkev)? No kakorkoli že – zanimivo bo spremljati odziv ne samo bolj prosvetljenih davkoplačevalcev, temveč tudi opozicijskih političnih strank, kajti volitve se hitro bližajo … in politične točke je treba čim prej dobiti.

Peticija za Slovenijo brez GSO

Posted by Skrivnosti Sveta

Čeprav se ne strinjamo z vsemi pobudami poslanske skupine Zares (tu gre predvsem za sporno cepljenje proti HPV virusu), pozdravljamo tokratno pobudo, saj se je prvič zgodilo, da je kakšna poslanska skupina podprla pobudo civilne iniciative v zvezi z GSO (gensko spremenjenimi organizmi).

Omenjena poslanska skupina je podprla prizadevanja za Slovenijo brez GSO in vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na njihovi spletni strani www.zares.si/peticija je omogočila tudi podpisovanje peticije za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.

Prispevajte po svojih močeh in pomagajte širiti pobudo, da čim več Slovencev podpiše svoj delež k ohranjanju naše dežele zdrave za nas, danes in naše potomce.

Tokratno pobudo poslanske skupine Zares toplo pozdravljamo in s širjenjem le-te upamo, da bo čim več Slovencev izvedelo in spoznalo, kako pomembno je, da ohranimo Slovenijo brez GSO.

Še naš kratek pripis o tej pobudi -  Škoda je le, da gre za začasno (in ne trajno) prepoved uporabe GSO, a vseeno je tudi to boljše, kot pa nič oz. zgolj pasivno čakanje (kot pogosto počnejo v politiki).

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako bodo naši politiki pripravljeni ohraniti Slovenijo brez GSO, če bo prišla kakšna uredba iz Bruslja v smislu, da je potrebno obvezno dovoliti uporabo GSO v vseh članicah EU. Morda se zdi kaj takšnega kot znanstvena fantastika, a vseeno - tale prejšnji stavek ni tako iz trte zvit …

Slovenija brez GSO – nekaj konkretnega se le dogaja v pozitivno smer

Posted by Skrivnosti Sveta

Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), je v svojem sporočilu za javnost z dne 21. 2. 2008 v imenu 70 slovenskih občin in 20 nevladnih organizacij pozval pristojna ministra, da poskrbita za red na področju problematike gojenja gensko spremenjenih (GS) rastlin v Sloveniji. Pozivu je se pridružilo tudi mednarodno združenje Greenpeace, ki v času slovenskega predsedovanja pri nas budno spremlja tudi področje GSO.

ITR je na okoljskega ministra Janeza Podobnika naslovil ponovno zahtevo za uvedbo moratorija na gojenje GS-koruze MON810, ki je edina na sortno listo EU vpisana GS rastlina in bi jo tako bilo teoretično možno gojiti pri nas. Opozorili so, da je v okviru nacionalne kampanje »Brez GSO!« do konca lanskega leta že tretjina slovenskih občin sprejela izjavo, v kateri občine ne izražajo le svojega nasprotovanja gojenju GS rastlin, temveč od pristojnih politikov zahtevajo tudi ustrezno ukrepanje.

Kmetijskega ministra Iztoka Jarca pa so pozvali, naj že pripravljeni zakon o gojenju GS rastlin brez odlašanja vloži v parlamentarni postopek. Po mnenju ITR je sedanje stanje nevzdržno, saj odsotnost zakonodajne ureditve ogroža integriteto slovenskih kmetov in interese potrošnikov. Ker je sezona setve pred vrati, je edini sprejemljiv ukrep takojšnja uvedba moratorija do uveljavitve zakona, saj bi postopek sprejemanja zakona lahko trajal še vse do konca leta.

Obenem na ITR opozarjajo, da so nedavne navedbe v medijih, povzete po izjavah glavnega inšpektorja za kmetijstvo Matjaža Kočarja, zavajajoče. NI namreč res, da »zakon (o gojenju GS rastlin) ne bo posegal v to, kaj se sme in česa ne«, in da »tukaj ne moremo delovati proti temu, kar nam Evropa nalaga«.

Zakon bo namreč določal natanko to, kaj se pri nas glede gojenja GS rastlin sme in česa ne, Slovenija pa ima seveda tudi možnosti, da na osnovi argumentov omeji ali prepove gojenje določenih v EU sicer odobrenih GS rastlin. To je storilo že več držav članic, med zadnjimi tudi Francija.

Enake zadržke do GSO ima vedno več kmetijskih ministrov, kar je jasno razvidno tudi iz rezultatov nedavnega glasovanja o novih sortah GS rastlin na Svetu za kmetijstvo z dne 18.2.2008. Vse to dopolnjuje tudi izjava komisarja za okolje pri Evropski komisiji, Stavrosa Dimasa, ki je koncem prejšnjega leta napovedal zavrnitev avtorizacije dveh vrst GS BT koruze.

Glede na navedena dejstva in glede na to, da je objava o ugotovitvah Kmetijskega inšpektorata v javnosti že povzročila vznemirjenje, ITR in Greenpeace pričakujeta, da bosta pristojna ministra nemudoma ukrepala.

Za nadaljnje informacije o tej pobudi kontaktirajte Inštitut za trajnostni razvoj - www.itr.si oz. Anamarijo Slabe na e-poštni naslov: anamarija.slabe@itr.si

Viri informacij na spletu:

Seznam občin – podpisnic izjave »Brez GSO!«

Izjava »Nočemo genske tehnologije na naših poljih!«

Interaktivni zemljevid z občinami »brez GSO«

Slovenija - dežela brez GSO

Posted by Skrivnosti Sveta

Film ŽIVLJENJE UHAJA IZPOD KONTROLE je eden izmed takšnih filmov, ki ti resnično da misliti o posledicah gensko spremenjenih organizmov, pri tem pa ni važno, ali govorimo o rastlinah, živalih ali celo ljudeh.

V omenjenem filmu lahko nazorno vidimo, da je pravzaprav zelo malo potrebno, da življenje uide izpod kontrole in da igranje človeka z geni, skratka igranjem »Boga«, lahko pomeni začetek konca življenja na zemlji, kot ga poznamo v sedanji obliki.

V Kanadi so kmetje sadili gensko spremenjeno ogrščico, katere seme so kupili od firme Monsanto, največjega in najbolj poznanega proizvajalca gensko spremenjenih organizmov. Pojavilo se je več problemov, še najhujši od vseh pa je ta, da na področju njiv, ki so namenjene ekološkemu kmetijstvu, raste gensko spremenjena ogrščica, saj je semena le-te prinesel veter tudi z več km oddaljene njive z gensko spremenjeno ogrščico.

Celotno območje prerije Saskatchewan je tako »okuženo« z gensko spremenjenimi organizmi, poti nazaj, pa kljub največjim naporom kmetovalcev, praktično ni več. Marsikatera obljuba proizvajalca (kljub višji ceni semen naj bi se le-teh manj porabilo za škropljenje) je izpadla kot boleč in drag »nateg«, kar je še posebej nazorno na primeru iz Indije.

Tam so kmetje po visoki ceni od Monsanta kupili gensko spremenjeni bombaž, kateri naj bi bil odporen na določene škodljivce in naj bi prinesel večji donos na hektar. Ne od prvega, ne od drugega ni bilo nič in kmetje so ugotovili, da so vse »resnice« o odličnem pridelku laž in da so prevarani, saj je bil pridelek, kljub dragim semenom, daleč pod pričakovanji.

Nekateri indijski kmetje so zato, da bi lahko nabavili draga Monsantova semena, v luči obljub proizvajalca (manj škropiv, večji pridelek) najemali bančne kredite, toda le-teh zaradi pičlega pridelka niso mogli poravnati. Kmetje so se tako znašli v finančnih škripcih, saj je bilo potrebno kredite odplačati, denarja pa niso imeli. Nekateri so tako svojo zemljo morali prodati, drugi pa so v obupu posegli celo po skrajnih ukrepih – naredili so samomor. Sliši se kruto, a to se v Indiji in številnih drugih državah tretjega sveta resnično dogaja.

Omenjeni film objavljamo na naši spletni strani, ker želimo opozoriti kmetijske pridelovalce v Sloveniji, da »igranje« z gensko spremenjenimi semeni ni tako zelo nedolžno, kot se sprva zdi in da, ko se enkrat začno uvajati gensko spremenjena semena, ni več poti nazaj.

Slovenija bi vsekakor morala biti dežela brez GSO, kajti to ni le prazna marnja, temveč nuja, kateri bi morala slediti tudi slovenska politična elita in dosledno zagovarjati stališče, da naj bo Slovenija dežela brez GSO. Čas bo pokazal ali so slovenski politični veljaki sposobni se upreti velikim multinacionalkam, ki še kako škodoželjno stegujejo prste po naši mali državi.

Nevarno cepljenje proti HPV virusu – zdaj gre zares!

Posted by Skrivnosti Sveta

V medijih je ponovno moč zaslediti predloge in pozive Ministrstvu za zdravje (še posebej so pri tem aktivni v stranki Zares) o tem, da je potrebno čim prej uvesti brezplačno in prostovoljno cepljenje proti HPV.

Da je omenjeno cepljenje proti HPV-ju lahko zelo škodljivo za zdravje naših otrok, smo na naši spletni strani že pisali. V uradnih medijih ni moč zaslediti kakšnih posebnih člankov, ki bi izražali pomisleke glede tega cepljenja, kar je po svoje razumljivo, saj je vse med seboj povezano zdravstvo – politika – mediji.

Tako številne in pomembne informacije za naše zdravje sploh ne pridejo do večine ljudi. Bilo bi zelo zanimivo narediti raziskavo, koliko od tistih mater in očetov, ki so najbolj glasni pri zagovarjanju cepljenje proti HPV, je že dalo svoje hčere cepiti proti HPV-ju. Saj vsi vemo, kako gre - »Po njih dejanjih jih boste spoznali.«

V množici različnih »strokovnih« mnenj iz strankarskih logov je prava osvežitev pogled na celotno problematiko cepljenja proti HPV osebe, ki ima veliko opravka z otroki. Ena izmed takšnih oseb je Olga J. Bahun, ki je predsednica uprave Ustanove - fundacije za pomoč otrokom. Omenjena ustanova že vrsto let pomaga bolnim otrokom in staršem, ki se znajdejo v finančnih stiskah. S svojim delom skrbi za različno preventivo, ki lahko zmanjša obolevnost otrok.

RESNIČNA ZGODBA IZ SLOVENIJE O NEVARNOSTI CEPIV 

Olga J. Bahun nam bo v nadaljevanju predstavila svoje praktične izkušnje ter vedenja o tem, kaj lahko cepivo naredi posameznikom, ki so zaradi vseh škodljivih vplivov okolja skozi genetiko postali imunsko dojemljivi za škodne posledice

Preventivo in program Zoro globoko podpiram, ne podpiram pa nepremišljenega, vsiljivega ravnanja s starši otrok, ki naj bi se jih takole cepilo. Otroci in večina staršev so nepodučeni o cepljenju. Vedo le, kar povedo mediji iz ust posameznikov, ki se za cepljenje zavzemajo (drugim tako mediji niso na voljo).

Nekateri posamezniki in starši, ki jih je (Hvala Bogu!) vse več, pa že malo bolj razmišljajo in se zanimajo za vse koristne in škodne vplive posega. Zadnje raziskave v svetu, ki niti niso več tako sveže, samo mi smo za časom, so pokazale, da ni povsem rožnato cepljenje proti HPV. Kaj meni neki IVZ pri nas, ki je tudi sam ¨Nabavni sektor cepiv¨ v krepki navezi s posameznimi strokovnjaki, ki pri tem sodelujejo, me ravno ne zanima.

Tako, kot mnoge osveščene starše ne (ki se tresoči pripravljajo na pogovor s komisijo na MZZ ker so zavrnili cepljenje otroka v upanju, da bo ministrstvo podprlo njihovo odločitev)! Tako kot tudi ne vse starše, ki v strahu čakajo, kaj bo nastalo iz vseh teh ¨dobronamernih¨pobud. Seveda se bojijo javno govoriti o tem, kaj šele, da bi upal kdo neposredno javno reči.

Verjamem, da se k cepljenju nagiba vsakdo, ki je sam skusil tovrstni karcinom ali kdo izmed njegovih bližnjih, pa vendarle je cepivo preveč sveže, da bi lahko sodili o koristnosti, če se torej kaj zalomi, so posledice lahko dolgotrajne, kot je dolgotrajen učinek cepiva, če le to deluje. Dokazov, da bo zaradi cepiva res manj obolevnosti pri tej generaciji žensk, ki so sedaj otroci ali dekleta, ni in jih ne more biti. Kajti dolgoročno nihče ne more napovedati realno, kako bo.

Zavajanje ljudi je res neprimerno, primerna je le resnica, torej poučevanje o bolezni, opcijah, koristi in možnih škodnih posledic tako v primeru cepljenja, kot v primeru ne cepljenja. In osveščati, pošteno (ne zavajajoče!!!), nevtralno, poučevati ljudi o obeh opcijah je smiselno in nato ljudem, ki gredo skozi vse te nauke dopustiti, da se sami odločajo o tem, katero pot bodo izbrali.

In tisti, ki naj bi se odločili za opcijo Cepiti se … no, ti naj bi bili potem deležni brezplačnega cepljenja, in nič drugače! Seveda pa tudi, ko bi se odločili, obstajajo testi, ki vsaj približno (100 odsotnosti pač ni) pokažejo, če obstaja kakršna koli možnost za škodne posledice, jim omogočiti pred cepljenjem testiranje varnosti in šele nato cepljenje.

Ko ti otrok dolgotrajno zboli zaradi tega, ker si ga kot starš dal v postopek cepljenja, kot narekuje zakon, ni poti nazaj in vse življenje nosiš to največje mogoče breme na svoji duši, zakaj si to dopustil, zakaj se nisi poučil, zakaj si verjel, zaupal, zakaji sem in tja, vsak dan, ko otroka pogledaš, vsak trenutek, do konca svojega življenja.

Vprašanje pa, če ni to daljše od otrokovega, saj to, da je propad otroka posledica cepljenja, izredno težko dokažeš. Morda se da, morda imaš srečo, pa še tedaj, če res najdeš dokaze, kaj ti pomagajo, otroku ni več pomoči. In menim, da niso več časi, ko so žene in mladenke rojevale otroke kar po spisku in je pač eden zbolel, mnogo družin ima le enega, dva in če se z enim kaj zgodi, je življenja, ki bi te razveseljevalo, konec!

In tedaj pomisliš, da bi otrok morda manj trpel ali imel dejansko zaradi razvoja medicine, predvsem preventive, (ne farmacije) več možnosti, če bi zbolel. Vemo, da ne le HPV, ampak večino karcinomov povzročajo virusi (toplice, bolni in otroci skupaj …, bazeni in socializacija), in porast le teh diagnoz je nastal, ko smo pričeli umetno posegati v obrambne sposobnosti organizmov, ko smo začeli z uvajanjem kemije in beganjem naših imunskih sistemov z nekimi našimi zunanjimi in nenaravnimi ukazi, ki jih je nek imunski sistem dojel, drugi spet ne.

Če se vrnem še k temu, kako potekajo kratkoročna opazovanja posledic cepljenja - to je zgodba zase, takojšnja reakcija, reakcije nekaj ur po, nekaj dni po in, če je res sreča, redka so cepiva, še nekaj mesecev po …. Kaj pa let? Pri tistih, ki imajo blage reakcije takoj ali nekaj ur po? Pri tistih, ki dobijo tako imenovano cepilno bolezen, ki nekako zbledi, pa si pretentan, da je vsega konec, a ni, ker virus malce zamre za nekaj časa navzven, znotraj pa se dogaja prava vojna, telo oslabljeno od antibiotikov, od emulgatorjev, barvil, onesnaženosti, skrbi, kroničnih bolezni…

Oslabljeni živi virusi, kam jih telo pospravi, kolikšne posledice nastanejo znotraj organizma, kje, kako jih najti, kako dokazati? Ja, pač, otroci, najstniki, odrasli, zbolijo čez nekaj let za npr. neke vrste Multiplo sklerozo, za Mišično distrofijo, pri treh letih za Cerebralno paralizo, še najpogosteje epilepsijo, disleksijo, hiperaktivnostjo, neštetimi alergijami, pa ALS (odrasli po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu), neke vrste revmo (vse bolj kot ne je pod diagnozo neopredeljeno kot neopredeljena Miopatija, epilepsija, netipična vrsta Multiple skleroze…)…

Lahko kdo zatrdi podkrepljeno z dokazi, da ni povezav? Ne more! In zakaj so potem lahko povzročitelji onesnaženost, pesticidi, cepiva pa se vnaša neposredno v telo v večini skozi injekcijsko iglo. In farmakologija, zdravstvo …ja, tam je denar in nuja ljudi, da gredo k zdravnikom, kam pa, potem pristopi še socialna, pa patronažne službe, vsi, da bi se težke starše, ki brskajo, iščejo, kličejo, uporabljajo internet, najdejo strokovnjake… prikrili, odvzeli, skrili… Da, žal se to dogaja!

Read more…

Zeitegeist – Duh časa končno tudi v slovenščini

Posted by Skrivnosti Sveta

Pred časom smo že pisali o filmu Zeitgeist (v slovenskem prevodu Duh časa). Omenjeni film je preko Video Google končno na voljo tudi v slovenščini. Ko si boste ogledali ta film, določenim informacijam sploh ne boste želeli verjeti, saj so preveč neverjetne, toda ravno resnica pogosto najbolj boli, a tudi osvobodi.

V filmu je kar nekaj razlag dogodkov, ki so povezani v neko logično celoto in za katere marsikdo »za zaveso« ne bi rad, da pridejo v širšo javnost. Film je razdeljen na tri dele, katere smo glede na vsebino, ki jo predstavlja, poimenovali:

1. del – MIT O KRŠČANSTVU IN JEZUSU

Ali je bil Jezus res to, kar nas poskuša prepričati krščanska cerkev?
Kako resnične so Biblične zgodbe in osebnosti?
Kaj se v resnici skriva za zgodbo o Jezusu?
Od kje ima krščanstvo svoje korenine?

2. del – MIT O 11. SEPTEMBRU IN TERORIZMU

Kako je možno, da sta se stolpa WTC v New Yorku, kljub napadu, tako hitro zrušila?
Zakaj se je »čudno« zrušila tudi stavba 7 zraven WTC-ja, čeprav ni bila poškodovana?
Kam so »izginili« ostanki letala, ki se je zrušil na Pentagon?
Zakaj so že pred »napadom« letal v kleti WTC-ja odjeknile močne eksplozije?

3. del – MIT O BANČNIH USTANOVAH, BORZAH, DENARJU IN RESNICA O VOJNIH DOBIČKIH

Kaj pravzaprav pomeni centralna banka in izdajanje denarja?
Zakaj ameriški dolar (in tudi ostale svetovne valute) niso več vezane na zlato?
Od česa je pravzaprav odvisna vrednost denarja?
Kako so »bankirji za zaveso« načrtovano povzročili številne zlome borz in celo vojne?

Po ogledu filma je vsakemu človeku jasno, da svet (in politika) ni to, kar mislimo, da je.

Mimogrede, leta 2005 je bil sprejet sporazum (o katerem ameriška in svetovna javnost nič ne ve) med Mehiko, ZDA in Kanado, ki te tri države spaja v enotno državo brez meja, imenovano Severnoameriška unija. In seveda – kmalu lahko pričakujemo tudi novo valuto (lahko kar pozabimo na ameriški dolar), ki bo slišala na ime – amero.

Sicer pa, nekaj podobnega se je zgodilo že na stari celini, le da bolj na očeh vsem nam in s »posredno« privolitvijo javnosti – EU.

Neprijetna resnica ali morda neprijetna laž?

Posted by Skrivnosti Sveta

V zadnjih letih se v naši družbi daje ogromno pozornost globalnemu segrevanju in v en rog »vpijejo« o tej nevarnosti tako mediji, kot tudi politiki. Eden najbolj glasnih in poznanih je Al Gore, bivši ameriški podpredsednik v času mandata Billa Clintona. Potem, ko je proti George W. Bushu izgubil »zrežirano« predsedniško tekmo, je uradno zapustil politične vode in postal goreči naravovarstvenik in borec proti podnebnim razmeram.

Njegov film in knjiga Neprijetna resnica sta postali uspešnici, tako v ZDA, kot tudi pri nas. Knjigo so se pri nas odločili nominirati celo za Sončno knjigo leta 2007, pa čeprav jo je napisal tuj avtor.

Bolj, ko brskamo po internetu in bolj, ko razmišljamo z lastno glavo, spoznamo, da je to, kar Al Gore imenuje Neprijetna resnica, pravzaprav Neprijetna laž. Njegova knjiga in film sta usmerjena predvsem politično, kajti Al Gore je bil in vedno bo – del politične elite ZDA.

V filmu Neprijetna resnica najdemo kar nekaj netočnih podatkov (za več informacij obiščite http://www.newparty.co.uk/articles/inaccuracies-gore.html):

  1. V filmu pravijo, da je taljenje snega na Kilimandžaru dokaz globalnega segrevanja, čeprav je bil vladni strokovnjak prisiljen priznati, da to ni res.
  2. V filmu navajajo, da dokazi iz ledenikov kažejo, da je povečanje CO2  razlog za povišanje temperature v zadnjih 650.000 letih. Sodišče je ugotovilo, da gre za zablodo. V resnici je v razdobju 650.000 let porast CO2  imel zamudo za 800 do 2.000 let, glede na porast temperature.
  3. V filmu uporabljajo pretresljive posnetke orkana Katrina in navajajo, da je razlog za ta orkan globalno segrevanje. Vladni strokovnjak je moral priznati, da ni dejanskih dokazov, da bi za posamezne dogodke moral biti razlog globalno segrevanje.
  4. V filmu so prikazani posnetki, kako se jezero Čad suši, in da je razlog za to (spet) globalno segrevanje, kar pa ni res.
  5. V filmu pravijo, da je ena študija pokazala, da so se polarni medvedi utopili zaradi izginjanja Arktičnega ledu. Gore je malo narobe razumel študijo – štirje polarni medvedi so se utopili zato, ker je divjalo še posebej hudo neurje.
  6. Film navaja, da naj bi globalno segrevanje zaustavilo Zalivski tok, kar naj bi pomenilo, da bi se lahko Evropa znašla v ledeni dobi. Klimatski strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče.
  7. V filmu povedo, da bi se lahko gladina morja (v primeru taljenja polarnega ledu) povišala za kar sedem metrov, kar bi povzročilo selitve milijonov ljudi po vsem svetu. V resnici se pričakuje povišanje gladine morje le za 40 centimetrov.

Po vsem tem se lahko vprašamo, o čem torej govori Al Gore? O Neprijetni resnici ali neprijetni laži? Edino, kar je pozitivnega ob vsem tem »natolcevanju« v knjigi in filmu je to, da smo se ljudje bolj začeli zavedati, da smo tudi mi odgovorni za okolje, v katerem živimo.

V zadnjem času se je tudi pri nas pojavilo kar nekaj novih informacij in zanimivih komentarjev v zvezi z globalnim segrevanjem in prevaro okoli tega. V branjem vam priporočamo:

Globalno segrevanje je prevara

Ozadje prevare globalnega segrevanja

Druga stran globalnega segrevanja

Globalno segrevanje malo drugače

Facebook – priložnost za nove stike ali potencialna nevarnost?

Posted by Skrivnosti Sveta

Prav gotovo ste v zadnjem času že slišali za Facebook. V primeru, da še niste, se gotovo sprašujete - kaj pa sploh je to Facebook? Facebook je izredno priljubljena družabna storitev, ki jo uporabljajo številni uporabniki po vsem svetu za navezovanje in vzdrževanje stikov.

Facebook je v zadnjem času izjemno priljubljen tudi v Sloveniji, kjer število novih, navdušenih članov vsakodnevno narašča. Skratka, Facebook manija je zajela tudi Slovenijo.

Navezovanje novih stikov preko interneta je v polnem razmaku, a bolj ko smo postavljeni oz. izpostavljeni na internetu, bolj smo vsem na očeh in več nevarnosti preži na nas.

Hrvaški portal E-sigurnost.com, je 3. januarja 2008 poročal o novi aplikaciji na Facebooku, widgetu imenovanem »Skrivna ljubezen« ali v originalu »Secret Crush«, ki pa ni tako nedolžen, saj vsebuje adware.

»Secret Crush« je widget s škodljivo kodo, ki med »downloadom«, poskuša okužiti uporabnikov računalnik z Zango spyware software-om. Po potrditvi lažne aplikacije oz. widgeta se uporabniku prenese program, hkrati pa mu omogoči, da ga razpošlje tudi svojim prijateljem.

Za bolj nevešče računalniškega izrazoslovja pa tale informacija – Izraz »spyware« označuje programe namenjene (prikritemu) zbiranju osebnih podatkov, pogosto pa tudi prikazovanju oglasov (»adware«), preusmerjanju spletnih brskalnikov (»browser hijackers«) oziroma različnim nezakonitim dejavnostim (»malware«). Več o parazitnih programih pa si lahko preberete tukaj.

Varnostna firma Fortinet poroča, da je omenjeni program že okužil 3 %, od 60 milijonov uporabnikov Facebooka. Sicer naj ne bi virus povzročil nikakršne škode, vendar pa varnostna podjetja opozarjajo, da je to lahko le začetek lansiranja škodljivejših virusov.

V varnostni firmi Fortinet tudi opozarjajo, da so spletne strani različnih socialnih mrež ene izmed najbolj nevarnih mest, kar se tiče naše zasebnosti in varstva podatkov.

Če ste člani Facebooka ali katerekoli druge socialne mreže – bodite previdni pri nameščanju različnih widgetov in Facebooku ne zaupajte čisto vseh svojih osebnih podatkov.

Mimogrede, ste se že kdaj vprašali, kaj se zgodi, ko se izpišete iz Facebooka? Ali so res vsi podatki izbrisani? V razmislek tale video:

Malo težje pa se je povprečnim uporabnikom, ki nimajo toliko znanja o internetu, izpisati iz Facebooka, zato smo malo pobrskali po spletnih straneh in našli objavo, kjer piše malo več o tem. Kliknite tukaj, če vas zanima, kako se lahko izčlanite iz Facebooka in izbrišete svoje podatke.

P.S. Za vse, ki vas zanima varnost vašega računalnika pred virusi, trojanci, spywareom, adwareom pa dodajamo še povezavo do Hitrega priročnika za odstranjevanje / preprečitev okužb z virusi.

Kako je Slovenija izgubila svojo samostojnost?

Posted by Skrivnosti Sveta

Začelo se je leto 2008, ki bo v zgodovinskih analih zapisano kot leto, ko je mala državica Slovenija, ustanovljena leta 1991, imela 6 mesecev priložnost predsedovati veliki Evropski uniji. V mesecu decembru 2007 smo dobili od naših državnih organov kar dve lično oblikovani brošurici. Naprej smo dobili Dvanajst koščkov EU sestavljanke, nato pa še Slovenija, schengenska novinka.

V brošurici, ki govori o predsedovanju EU, smo imeli možnost prebrati celotno kronologijo sodelovanja Slovenije z EU. Marca 1998 so se začela pogajanja med Slovenijo in EU, ki so se zaključila dobra štiri leta in pol kasneje, natančno 12. in 13. decembra 2002. Vmes je bilo še nekaj proceduralnih aktivnosti, potem pa se je zgodil veliki dogodek – 1. maja 2004 je Slovenija postala članica EU.

Za ta dogodek (vstop v EU) bi lahko rekli – velik dogodek za Slovenijo, majhen za EU. Točno pred enim letom, 1. 1. 2007, pa smo prevzeli še enotno evropsko valuto – evro, le leto dni zatem, kot smo že malo prej omenili, pa se začenja predsedovanje Slovenije v EU.

Mala Slovenija bo vlekla poteze, kreirala politiko EU in to bo pomenilo veliko prepoznavnost Slovenije v svetu, si misli večina Slovencev. No, nekaj od vsega tega zagotovo drži – o Sloveniji se bo veliko govorilo, bomo na očeh svetovne javnosti, svetovni in evropski politiki bodo hodili na razne protokolarne zadeve v našo malo deželico, a to je tudi vse, kajti vse je in bo vedno vodeno iz Bruslja.

Pred dobrimi tremi leti in pol, natančno 1. maja 2004, je (seveda neuradno) Slovenija izgubila svojo tako dolgo sanjano in želeno samostojnost. Pred dobrimi 20 leti, ko smo bili še člani Socialistične federativne republike Jugoslavije (še kolcalo se nam bo po njej), smo se hudovali, češ – vse gre v Beograd, danes, petindvajset let kasneje, se ni nič kaj spremenilo, le malo bolj prikrito, a zato nič manj intenzivno, gre vse v – Bruselj.

Kar počakajmo še kakšno leto ali dve in bomo videli, kaj je ostalo od naše tako opevane samostojnosti, saj bodo vse odredbe in zakoni prihajali iz Bruslja, mi oz. naši politiki pa bodo veselo kimali in potrjevali evropske zakone. Slovenija, neodvisna dežela? Hm … že vsaj tri leta in pol ne več, a kot rečeno, o tem se ne govori.

Sanje velikega diktatorja, ki je pred več kot 60 leti okupiral celotno Evropo, so bile – ena valuta, ena centralna banka, ena vojska, eno sodišče, ena ustava. Te sanje potihoma, a korak za korakom, postajajo resničnost, čeprav se mnogi ljudje širom Evrope tega sploh ne zavedajo. EU želi nadzor nad sodišči, v vsaki državi svojega, vsak dan večjega carstva, kar pa ji preko pooblastil, ki jih ima, zelo dobro uspeva.

Na blogu Človek, zbudi se!, si lahko preberete izjemno zanimiv in poučen zapis z naslovom EU – Hitlerjeve sanje. V tem zapisu si lahko preberete tudi, kako zelo je Evropska ustava obsežna in dobesedno zbirokratizirana, saj vsebuje 800 strani. Se vam da brati 800 strani? Se da našim poslancem brati 800 strani? Veliko lažje je ustavo preprosto potrditi, kot jo vzeti pod kritični drobnogled in se vanjo poglobiti.

13. 12. 2007 je bila v Lizboni sprejeta nova evropska pogodba, ki je po kraju podpisa dobila ime Lizbonska pogodba. Po prvotnih načrtih naj bi dokument stopil v veljavo novembra 2006, vendar so uveljavitev preprečili volivci v Franciji in na Nizozemskem, ki so na referendumih leta 2005 zavrnili ratifikacijo. Če leta 2005 ne bi bilo »ne-jev« iz Francije in Nizozemske, bi ustava Evropo že zdavnaj spremenila v »federalno državo«.

In ravno to je namen celotne »birokracije«, ki se vodi iz Bruslja – Evropa, kot federalna država. Lizbonska pogodba naj bi po ratifikaciji v vseh članicah EU stopila v veljavo do volitev v Evropski parlament junija 2009, kajti EU je že poskrbela tako, da sedaj ni več obvezen referendum, temveč le ratifikacija, saj si v Bruslju ne želijo, da bi se jim spet zgodil kakšen referendumski »ne«, kajti le-ta bi precej upočasnil oblikovanje EU kot federalne države.

Naslov današnje objave se zdi kot prvoaprilska šala, a je daleč od tega – je pravzaprav prikrita resnica, ki bo korak za korakom postajala resničnost. Združene države Evrope so tu, le da mi tega še ne vemo.

P.S. Mimogrede, Slovenija želi Lizbonsko pogodbo, ratificirati med prvimi, po vsej verjetnosti že v tem mesecu (januar 2008) ter tako biti zgled drugim državam.

Aspartam - tihi zastrupljevalec

Posted by Skrivnosti Sveta

Aspartam je umetno sladilo, ki se dodaja mnogim napitkom (dietne pijače) in jedem (jogurti) in sladkarijam (bomboni, žvečilni gumiji).

Kljub izjemno široki uporabi v sodobni prehrani povzroča zaskrbljujoče simptome, od izgube spomina, pa vse do tumorja na možganih. FDA (ameriška uprava za hrano in zdravila), ga je odobrila kot »varen« dodatek hrani, toda v resnici je aspartam ena izmed najnevarnejših snovi, ki jo mešajo v hrano nepoučene javnosti.

Aspartam je strokovno ime za umetni sladkor, znan tudi pod zaščitenimi imeni NutraSweet, Equal, Spoonful, Equal-Measure itd. Odkrili so ga po naključju leta 1965, ko je James Schlatter, kemik družbe G. D. Searle, testiral neko zdravilo proti čiru na želodcu.

Leta 1981 je bil aspartam odobren za uporabo v hrani, za sladkanje gaziranih pijač pa leta 1983. Leta 1985 je družba Monsanto kupila družbo G. D. Searle, ki jo je potem razdelila na dve samostojni hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals in NutraSweet Company.

Aspartam je kriv za več kot 75 odstotkov negativnih reakcij na živilske aditive, ki jih prijavljajo na FDA. Mnoge izmed teh reakcij so zelo resne, med njimi epileptični napadi in smrt, kot je mogoče prebrati že februarja 1994 v poročilu ameriškega ministrstva zdravja in socialnih služb.

Med 90 različnimi dokumentiranimi simptomi zaradi aspartama, ki so navedeni v tem poročilu, so glavoboli in migrene, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, otrplost, krči v mišicah, povečanje teže, kožni izpuščaj, depresija, utrujenost, razdražljivost, pospešeno delovanje srca, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave z dihanjem, napadi panike, motnje v govoru, izguba okusa, brenčanje v ušesih, vrtoglavica, oteženo pomnjenje in bolečine v sklepih.

Znanstveniki, ki so proučevali stranske učinke aspartama, ugotavljajo, da uživanje tega sredstva lahko povzroči, spodbudi ali poslabša kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, duševna zaostalost, limfom, deformacije pri novorojenčkih, bolečine v mišicah in diabetes.

Glavne sestavine aspartama so: aspartinska kislina (40%), fenilalanin (50%) in metanol (10%). Še posebej problematičen je metanol, ki je smrtno nevaren strup. Pri segrevanju aspartama nad 30 stopinj Celzija se tvori prosti metanol, ki lahko povzroči zastrupitev.

In še priporočilo za konec – ko boste naslednjič kupili kakšen proizvod, na katerem piše z velikimi črkami (BREZ SLADKORJA!), si poglejte droben tekst na etiketi. Če bo na njej pisalo, da vsebuje aspartam, potem se igrate s svojim zdravjem in zdravjem vaših otrok. Zato dvakrat premislite, kaj boste storili, ko vas bo vaš malček naslednjič prosil za žvečilni gumi brez sladkorja …

P.S. Monsantov patent za aspartam bo kmalu potekel, kar pomeni, da bo omenjeno umetno sladilo še bolj na široko zastopano v živilih. Sicer pa je Monsanto že patentiral nov izdelek – Neotame, ki je desetkrat močnejši od aspartama in precej bolj škodljiv.

P.P.S. Mimogrede, v ZDA živilsko - farmacevtski lobi intenzivno dela na tem, da aspartama ne bi bilo več obvezno navesti v deklaracijah na živilih, kar pomeni, da v tem primeru sploh ne bi mogli vedeti, da določeno živilo vsebuje aspartam.